Jedro

V primeru, da denarna obveznost ni opredeljena kot nerazdelna obveznost, gre za deljivo obveznost. Če je pri deljivi obveznosti več dolžnikov in ni določena drugačna delitev, se po določbi drugega odstavka 412. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR (glej 1060. člen Obligacijskega zakonika) deli obveznost med njimi na enake dele.

Ker gre za dve tožnici (upnici), teh zneskov glede na določbo drugega odstavka 41. člena ZPP ni mogoče seštevati, posamično pa znesek 982.213 SIT ne presega mejnega zneska za dovoljenost revizije.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v pretežni meri ugodilo tožbenemu zahtevku in tožencem naložilo, da morajo plačati tožnicama vsaki po 3,928.852 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.6.2005 dalje do plačila ter jima povrniti pravdne stroške v znesku 773.042 SIT, medtem ko je v presežku tožbeni zahtevek zavrnilo.

Pritožbi prvega toženca ter drugega toženca in tretje toženke je sodišče druge stopnje zavrnilo in (v izpodbijanem delu) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je prvi toženec vložil revizijo, v kateri uveljavlja kot revizijski razlog zmotno uporabo materialnega prava in predlaga razveljavitev sodb sodišč obeh stopenj, z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, podredno pa spremembo pravnomočne sodbe v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka.

Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 36/2004 - uradno prečiščeno besedilo) vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, ki je v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP). Izrek pravnomočne sodbe določa, da so toženci dolžni plačati tožnicama vsaki po 3,928.852 SIT s pripadki. V izreku sodbe ni določeno, da je podana solidarnost dolžnikov pri plačilu tožnicama prisojenih zneskov. Solidarnost dolžnikov se ne domneva, temveč mora biti izrecno opredeljena v izreku sodbe. V primeru, da denarna obveznost ni opredeljena kot nerazdelna obveznost, gre za deljivo obveznost. Če je pri deljivi obveznosti več dolžnikov in ni določena drugačna delitev, se po določbi drugega odstavka 412. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR (glej 1060. člen Obligacijskega zakonika) deli obveznost med njimi na enake dele. To pomeni, da je po pravnomočni sodbi vsak izmed tožencev dolžan plačati vsaki od obeh tožnic 982.213 SIT.

Revizijo je vložil le en (prvi) toženec, kar pomeni, da je vrednost z njegovo revizijo izpodbijanega dela pravnomočne sodbe dvakrat po 982.213 SIT. Ker gre za dve tožnici (upnici), teh zneskov glede na določbo drugega odstavka 41. člena ZPP ni mogoče seštevati, posamično pa znesek 982.213 SIT ne presega mejnega zneska za dovoljenost revizije. Zato je bilo treba revizijo prvega toženca na podlagi določbe 377. člena ZPP kot nedovoljeno zavreči.