Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnik je revizijo vložil sam in navedel, da je diplomirani pravnik, ne pa tudi, da ima opravljen pravniški državni izpit, ne za eno ne za drugo pa ni predložil nobenih dokazil. Taka navedba dopušča, brez kakršnihkoli dodatnih popravkov ali dopolnitev, ugotovitev, da je revizijo vložil nekdo, ki nima te pravice.
Revizija se zavrže.
Sodišče prve stopnje je s sklepom ustavilo postopek. Ker tožnik ni predložil dokazila o plačilu sodne takse za tožbo niti po dodatnem pozivu, je sodišče štelo tožbo za umaknjeno.
Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Ni upoštevalo pritožbenih navedb tožnika, da je čakal na pridobitev potrdila banke o plačilu takse.
Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz revizijskega razloga po prvem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/2002 - ZPP). Navaja, da sodišče ni pravilno uporabilo določbe o tem, kaj se po zakonu šteje za dokazilo o plačani sodni taksi, ki je bila sicer pravočasno plačana.
Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP poslana Državnemu tožilstvu in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.
Revizija, ki jo je tožnik vložil z vlogo z dne 19. 6. 2003, je pravočasna. Izpodbijani sklep je bil tožniku vročen 20. 5. 2003 in je rok za vložitev revizije iztekel 19. 6. 2003. Dopolnitvi obrazložitve revizije z dne 15. 7. 2003 in 16. 7. 2003 pa sta prepozni (prvi odstavek 367. člena ZPP). Ker gre za izredno pravno sredstvo, vezano na rok, revizijsko sodišče upošteva samo navedbe in predloge, ki so vloženi do poteka roka za vložitev revizije. Zato revizijsko sodišče prepozne dopolnitve revizije ni obravnavalo. Upoštevalo je le navedbe in predloge v pravočasno vloženi reviziji.
Revizija ni dovoljena.
Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodni odločbi sodišča druge stopnje (367. člena ZPP). Po določbi tretjega odstavka 86. člena ZPP v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. To pravilo ne velja le tedaj, če ima stranka sama opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek navedene zakonske določbe). Tožnik je revizijo vložil sam brez pooblaščenca-odvetnika, iz podatkov spisa in revizije same pa ni mogoče ugotoviti, ali ima opravljen pravniški državni izpit. Tožnik je v vlogi navedel, da je "dipl. prav.". To sicer pomeni, da morda izpolnjuje enega od pogojev za pravniški državni izpit, vendar sodišče ni dolžno ugotavljati, ali ga je tudi opravil. Vloge z dne 19. 6. 2003 v tem delu tudi ni mogoče šteti kot nerazumljive ali tako nepopolne, da je ne bi bilo mogoče obravnavati (prvi odstavek 108. člena ZPP). Tožnik je revizijo vložil sam in navedel, da je diplomirani pravnik, ne pa tudi, da ima opravljen pravniški državni izpit, ne za eno ne za drugo pa ni predložil nobenih dokazil. Taka navedba dopušča, brez kakršnihkoli dodatnih popravkov ali dopolnitev, ugotovitev, da je revizijo vložil nekdo, ki nima te pravice (drugi odstavek 374. člena v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena ZPP). Zato je bilo treba uporabiti določbo 377. člena ZPP in vloženo revizijo zavreči kot nedovoljeno.