Jedro

Določba 36. člena ZBPP omogoča takojšnjo odobritev BPP za dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam, če tega dejanja ne bi opravil. Nujna BPP se odobri, ne da bi organ za BPP pred odločitvijo preverjal, ali prosilec izpolnjuje pogoje za odobritev. Te pogoje preveri naknadno, na podlagi dokazil, ki jih mora prosilec predložiti.

Tožnik svoje prošnje za dodelitev nujne BPP v danem roku ni dopolnil, zato je tožena stranka imela podlago za postopanje po četrtem odstavku 36. člena ZBPP in na podlagi drugega odstavka 43. člena ZBPP za odločitev o vračilu prejete BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugotovila, da je bila prosilcu z odločbo Bpp 717/2015 z dne 14. 5. 2015 neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP). Dodeljeno odvetnico je razrešila izvajanja BPP in odločila, da je A.A. dolžan povrniti stroške neupravičeno pridobljene BPP v višini 213,26 EUR.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je tožena stranka pojasnila, da je bila prosilcu s prej navedeno odločbo dodeljena nujna BPP, za sestavo in vložitev pritožbe v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Žalcu opr. št. Vl 38607/2013, za izvajanje BPP pa je bila določena B.B. iz C. V skladu z določbo 36. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je bila BPP prosilcu odobrena nemudoma in brez ugotavljanja materialnih pogojev, zato je morala tožena stranka, v skladu s četrtim odstavku 36. člena ZBPP, začeti z ugotavljanjem materialnega položaja prosilca v 15 dneh po dodelitvi nujne BPP.

3. Prosilca je 14. 5. 2015 pozvala k dopolnitvi prošnje in ga opozorila, da bo, če prošnje ne bo dopolnil z zahtevanimi podatki, uporabila določbo drugega odstavka 43. člena ZBPP, ki se nanaša na neupravičeno prejeto BPP. Prosilec je zaprosil za podaljšanje roka za dopolnitev prošnje, ki ji je tožena stranka ugodila, pred potekom podaljšanega roka pa je prosilec toženi stranki pojasnil, da ne zna slovensko, da ne zna pisati in predlagal svoje zaslišanje in postavitev sodnega tolmača. Tožena stranka je prosilca zato 29. 7. 2015 povabila na zaslišanje in ga opozorila na možnost ukrepanja v skladu z drugim odstavkom 43. člena ZBPP. Prosilec se kljub izkazanemu vabilu zaslišanja ni udeležil, izostanka pa ni opravičil. 4. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnila, da je po uradni dolžnosti pridobila podatke, do katerih je imela dostop, prosilec pa ji ni omogočil preverjanja svojega materialnega položaja, zato je ugotovila, da je bila prosilcu z odločbo Bpp 717/2015 z dne 14. 5. 2015 BPP dodeljena neupravičeno. Za neupravičeno BPP se šteje že plačana BPP. Tožena stranka je ugotovila, da je dodeljena odvetnica sestavila in vložila pritožbo zoper sklep Okrajnega sodišča v Žalcu, opr. št. Vl 38607/2013 z dne 15. 4. 2015 in priglasila nagrado in izdatke v skupni višini 213,26 EUR. Sodišče ji je v celoti priznalo nagrado in izdatke, s sklepom z dne 29. 5. 2015. Tako je v postopku doslej prejeta neupravičena BPP znašla 213,26 EUR, ki jo je v skladu z drugim odstavkom 43. člena ZBPP dolžan povrniti upravičenec.

5. Tožnik v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka in navaja, da se je toženi stranki opravičil, vendar tega opravičila ni upoštevala. Dodal je tudi, da tožena stranka odločbe ni izdala v 15 dneh, kot to določba četrti odstavek 36. člena ZBPP, ampak šele 24. 12. 2015, odvetnici pa je bila nagrada izplačana že 14. 5. 2015, torej 7 mesecev po izteku roka. V tožbi smiselno predlaga odpravo izpodbijanega akta.

6. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po presoji sodišča je ugotovitev organa za BPP, da je tožnik na podlagi odločbe z dne 14. 5. 2015 neupravičeno prejel BPP in jo zato mora vrniti, pravilna. Podlago ima v podatkih spisa in določbah ZBPP. Slednji v 43. členu določa, da je upravičenec dolžan neupravičeno prejeto BPP vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen, z zakonitimi zamudnimi obrestmi (drugi odstavek). O načinu in času vračila odloči organ za BPP v odločbi, s katero ugotovi neupravičeno prejeto BPP in naloži upravičencu vračilo le-te (tretji odstavek).

9. V zadevi ni sporno, da je bila tožniku na podlagi 36. člena ZBPP, z odločbo Bpp 717/2015 z dne 14. 5. 2015, dodeljena nujna BPP, za sestavo in vložitev pritožbe v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Žalcu opr. št. Vl 38607/2013. Ta določba omogoča takojšnjo odobritev BPP za dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam, če tega dejanja ne bi opravil. Nujna BPP se odobri, ne da bi organ za BPP pred odločitvijo preverjal, ali prosilec izpolnjuje pogoje za odobritev. Te pogoje preveri naknadno, na podlagi dokazil, ki jih mora prosilec predložiti takoj, najpozneje pa v 8 dneh. Če odobritev ni bila utemeljena, ali če prosilec v prej navedenem roku ne dokaže izpolnjevanje pogojev, je bila BPP dodeljena neupravičeno (četrti odstavek 36. člen ZBPP). Tedaj mora organ za BPP postopati po 43. členu ZBPP.

10. Ker je bila prošnja za dodelitev BPP, ki jo je tožnik vložil 14. 5. 2015, nepopolna, je tožena stranka tožnika 14. 5. 2015 pozvala k dopolnitvi vloge. Podlago za to je imela v 66. členu ZUP (po katerem po 34. člen ZBPP postopa pri obravnavanju prošenj za dodelitev BPP), ki določa, da mora biti vloga (to je tudi prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči) razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava oziroma mora imeti sestavine, ki jih določa zakon. ZBPP v 32. členu določa, katere podatke mora prošnja predvsem vsebovati. Tožena stranka je s sklepom z dne 14. 5. 2015 tožniku pojasnila, kako mora prošnjo dopolniti in mu za dopolnitev določila 8 dnevni rok, ki je začel teči od prejema sklepa. Tožnik je bil opozorjen, da nedopolnitev prošnje pomeni neupravičeno prejeto BPP.

11. Tožnik v tožbi ne zanika ugotovitve organa za BPP, da prošnje za dodelitev BPP ni dopolnil, zatrjuje pa, da je zaprosil za podaljšanje roka, ki mu tožena stranka ni ugodila. Sodišče te navedbe kot neutemeljene v celoti zavrača. Listine priloženega upravnega spisa namreč dokazujejo, da je po prejemu poziva za dopolnitev prošnje z dne 14. 5. 2015, ki ga je tožnik prejel po pooblaščencu Č.Č. dne 19. 5. 2015, tožnik zaprosil za podaljšanje roka za predložitev dokazil (dne 1. 6. 2015), temu predlogu pa je tožena stranka ugodila dne 8. 6. 2015 in rok podaljšala za 30 dni. Tožnika je to obvestilo prejel 10. 6. 2015. Dne 6. 7. 2015 je tožnik zaprosil za zaslišanje. Njegovemu predlogu je tožena stranka sledila in ga povabila z vabilom z dne 10. 7. 2015, ki je bilo tožniku vročeno 11. 7. 2015. Listine upravnega spisa dokazujejo tudi, da se zaslišanja dne 29. 7. 2015 ni udeležil, niti svojega izostanka ni opravičil. 12. Na podlagi navedenih podatkov sodišče ugotavlja, da tožnik svoje prošnje za dodelitev BPP v danem roku ni dopolnil, zato je tožena stranka imela podlago za postopanje po četrtem odstavku 36. člena ZBPP in na podlagi drugega odstavka 43. člena ZBPP za odločitev o vračilu prejete BPP.

13. V nadaljevanju sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, ki se nanaša na neupoštevanje roka iz četrtega odstavka 36. člena ZBPP in v tej zvezi izdajo izpodbijane odločbe po poteku tega roka. V tem odstavku določen 15 dnevni rok (katerega zamuda ne pomeni, da tožena stranka dejanja ne more več opraviti) je namreč rok, v katerem mora tožena stranka začeti s preverjanjem materialnega položaja prosilca, ki mu je bila izdana odločba o dodelitvi BPP (nujna BPP) in ne rok, ki bi toženo stranko zavezoval k izdaji odločbe.

14. Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno, na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zavrnilo.