Jedro

Podružnica nima statusa pravne osebe. Za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnice, je odgovorno tuje podjetje z vsem svojim premoženjem.

Upnika s pritožbo, tudi če bi uspela razveljaviti vpis izbrisa subjekta vpisa, ne moreta zase doseči drugačnega (boljšega) pravnega položaja, kot ga imata v primeru izbrisa njunega dolžnika iz sodnega registra.

Če imata upnika do tujega podjetja na podlagi terjatev, ki sta jih imela do podružnice, kakršnekoli zahtevke, imata zagotovljeno pravno varstvo v skladu s 683. členom ZGD-1.

Izrek

Pritožbi se zavržeta.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom iz sodnega registra izbrisalo ljubljansko podružnico tujega podjetja X GmbH, ki ima sedež v ... v Avstriji.

2. Zoper sklep sta se pravočasno pritožila upnika A. A. in V. d.o.o. V pritožbi sta smiselno uveljavljala pritožbena razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično zmotne uporabe materialnega prava po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 19. členom Zakona o sodnem registru (ZSReg) in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Kot bistvene pritožbene razloge sta izpostavila, da ima podružnica podjetja iz Avstrije, registrirana v Ljubljani, neplačane obveznosti do delavcev in do dobaviteljev. A. A. je poudarila, da ji niso bile izplačane še vse plače, družba V. pa, da ima do subjekta vpisa odprte terjatve. Pritožnika sta nadalje uveljavljala, da podružnica tujega podjetja ne bi smela biti izbrisana iz sodnega registra, ker niso izpolnjeni pogoji iz 427. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Po njunem mnenju družbe, ki nimajo poplačanih vseh obveznosti, ne morejo zapreti podjetja.

3. Matično tuje podjetje iz Avstrije je na pritožbi odgovorilo in sodišču druge stopnje predlagalo, da neutemeljeni pritožbi zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Poudarilo je, da podružnica ni samostojna pravna oseba in da bo družba v Avstriji poravnala vse obveznosti, ki jih je prevzela njena podružnica v Ljubljani.

4. Pritožbi nista dovoljeni.

5. Izpodbijani sklep v skladu z 10. točko prvega odstavka 4. člena ZSReg vsebuje pravni temelj prenehanja (ukinitev) podružnice tujega podjetja. Vpis prenehanja podružnice je urejen v 82. členu Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Uredba). V skladu z 82. členom Uredbe je predlogu za vpis prenehanja podružnice treba priložiti sklep ustanovitelja o prenehanju podružnice, kar je bilo v registrskem postopku izbrisa podružnice tudi storjeno (list. št. 2).

Položaj podružnice tujega podjetja je urejen v 679. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), kjer je določeno nastopanje podružnice v pravnem prometu. V 683. členu ZGD-1 pa je predpisana odgovornost za obveznosti podružnice. V skladu s 679. členu ZGD-1 podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in njegovo firmo. Slednje pomeni, da podružnica nima statusa pravne osebe(1). V skladu s 683. členom ZGD-1 pa je za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnice odgovorno tuje podjetje z vsem svojim premoženjem.

6. Pritožnika sta upnika. Zato je sodišče druge stopnje najprej preizkušalo, ali jima je mogoče priznati pravni interes za pritožbo. Odgovor na to vprašanje je odvisen od tega, ali bi utegnil biti s sodno odločbo prizadet njun pravni interes (prvi odstavek 17. člena ZSReg). Pritožbeno sodišče ocenjuje, da upnika s pritožbo, tudi če bi uspela razveljaviti vpis izbrisa subjekta vpisa, glede na določbo 683. člena ZGD-1, ne moreta zase doseči drugačnega (boljšega) pravnega položaja, kot ga imata v primeru izbrisa njunega dolžnika, iz sodnega registra.(2) Enako kot med poslovanjem podružnice tudi po njenem izbrisu iz sodnega registra za obveznosti, ki so nastale z njenim poslovanjem odgovarja tuje podjetje z vsem svojim premoženjem.

7. Če imata upnika do tujega podjetja na podlagi terjatev, ki sta jih imela do podružnice kakršnekoli zahtevke, imata zagotovljeno pravno varstvo v skladu s 683. členom ZGD-1. 8. Sodišče druge stopnje le še pripominja, da ni pravilno sklicevanje upnikov na 427. člen ZFPPIPP, ker v izbrisnem postopku ne smejo ostati neporavnane obveznosti subjekta vpisa do njegovih upnikov. V tem členu je določen postopek izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije. Ker podružnica nima položaja pravne osebe, se zanjo navedena določba ne more uporabljati (primerjaj še 7. člen ZFPPIPP in 3. člen ZGD-1).

9. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ocenjuje, da pritožnika nimata statusa osebe, katerih pravni interes bi utegnil biti z izpodbijanim sklepom prizadet. Zato je njuno pritožbo zoper sklep o izbrisu podružnice iz sodnega registra zavrglo (1. točka prvega odstavka 39. člena ZSReg).

Op. št. (1): Več primerjaj Knez, Rajko: v Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, GV Založba, Ljubljana 2007, 3. knjiga, stran 949 do 950. Op. št. (2): Primerjaj tudi VSL sklep IV Cpg 1020/2012 z dne 27. 9. 2012, kjer je bil obravnavan pravni položaj upnikov pri izbrisu družbe iz sodnega registra s pripojitvijo.