Jedro

Stiki so določeni ne le v korist staršev, temveč tudi in predvsem v korist mladoletnih otrok. Dolžnost rezidenčnega starša je, da otroke na stike ustrezno pripravi. Zato dejstva, da otroci za posamezni stik morda niso bili motivirani, ni mogoče šteti v škodo nasprotnemu udeležencu.

Ni primerno, da nasprotni udeleženec stik odpove ali se ga sploh ne udeleži, vendar to še ni razlog, da bi stike v celoti ukinili, saj so stiki otrok z očetom otrokom v korist. Stiki pod nadzorom CSD se glede na drugi odstavek 163. člena DZ lahko izvajajo največ 9 mesecev in jih ni mogoče ponovno odrediti ali podaljšati.

Nasprotni udeleženec zaradi odvisnosti od alkohola in morda še kakšnih opojnih snovi samostojnih stikov zaenkrat ni sposoben varno in zanesljivo izvajati, prav tako ni podlage za pogostejše stike od določenih.

Izrek

I. Pritožbi predlagateljice se deloma ugodi in se izpodbijani sklep v točki II., 1., druga alineja, spremeni tako, da lahko otroke na stike pripelje ali po zaključenem stiku prevzame tudi katerakoli tretja oseba, ki jo določi predlagateljica.

II. V preostalem delu se pritožba predlagateljice in v celoti pritožba nasprotnega udeleženca zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Predlagateljica in nasprotni udeleženec sta bivša zakonca, ki imata tri skupne otroke: A. (8 let), B. (6 let) in C. (4 leta). Postopek za dodelitev otrok, ureditev stikov in plačilo preživnine traja od leta 2019, sodišče prve stopnje pa je razmerja urejalo tudi z začasnimi odredbami.

2. Stiki so se 9 mesecev izvajali pod nadzorom centra za socialno delo (CSD), ko pa se je 9-mesečno obdobje izteklo in stikov pod nadzorom ni bilo več mogoče podaljšati (primerjaj drugi odstavek 163. člena Družinskega zakonika1), je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom v zvezi s predlogoma obeh udeležencev postopka in po uradni dolžnosti odločilo, da se: a) zavrne predlog predlagateljice, da bi stiki potekali enkrat mesečno »ob navzočnosti strokovne osebe centra za socialno delo,« podrejeno pa, da se stiki ukinejo (I. točka izreka izpodbijanega sklepa); b) deloma na predlog nasprotnega udeleženca in deloma po uradni dolžnosti določilo, da se stiki nasprotnega udeleženca z otroki izvajajo vsako drugo nedeljo od 15.00 do 17.00 ure v prostorih javnega zavoda X – Center za otroke in družine, poleg tega pa preko telekomunikacijskih sredstev vsako sredo ob 16.45 uri; določilo je tudi nesuspenzivnost in nedevolutivnost začasne odredbe, kazen za morebitne kršitve in da bo o stroških odločeno s končno odločbo v postopku (II. do IV. točka izreka).

3. Zoper sklep se pritožujeta oba udeleženca.

4. Predlagateljica med drugim navaja, da se nasprotni udeleženec številnih stikov ni udeležil, ni opravičil svoje odsotnosti, predlagateljico je po telefonu klical in ji grozil ali jo zmerjal, poslal ji je fotografijo sebe z dvema steklenicama žgane pijače. Vse to dokazuje, da stiki niso primerni in niso v korist otrok, saj nanje škodljivo vpliva negotovost, ali bo oče na stik prišel, nasprotni udeleženec pa tudi ni dokazal abstinence od alkohola in mamil. Iz prostorov javnega zavoda X lahko nasprotni udeleženec otroke odpelje. Tudi stiki prek telekomunikacijskih sredstev so se izkazali za škodljive za otroke, nasprotni udeleženec je bil na stikih nezainteresiran, očitno pod vplivom alkohola ali mamil. Podredno predlaga, da sodišče določi, da lahko otroke predaja ali prevzema tudi kakšna druga oseba, saj je predlagateljica zdravnica specialistka, vodja ene od COVID intenzivnih enot na ..., zato velikokrat dežura na delovnem mestu. Nadalje mora sodišče določiti, kako naj predlagateljica postopa, če pride nasprotni udeleženec na stik pod vplivom alkohola ali mamil in ali se nadomeščajo odpadli stiki, predlaga tudi spremembo terminov. Sodišče bi lahko določilo stike v delovnem času CSD v javnem zavodu X ob prisotnosti zaposlenih pri CSD.

5. Nasprotni udeleženec v pritožbi med drugim navaja, da so stiki prekratki in mu ne omogočajo kvalitetnega stika z otroki, vsi trije otroci si želijo njegove pozornosti, za kar pa je premalo časa. Nasprotni udeleženec je predlagal, da bi stiki potekali v prisotnosti tretje osebe, vendar predlagateljica ni predlagala niti ene osebe, ki bi lahko bila prisotna na stiku. Napačen je zaključek sodišča, da nasprotni udeleženec še ni sposoben samostojno izvajati stikov in poskrbeti za varnost otrok. Navedbe o tem, da je bil pod vplivom alkohola, temeljijo le na navedbah predlagateljice in njenih nezanesljivih alkotestih. Nasprotni udeleženec prilaga teste z dni 10. 1. 2021, 4. 1. 2021 in 11. 5. 2021 Psihiatrične klinike, ambulante Enote za zdravljenje odvisnosti od alkohola (EZOA). Navedbe o alkoholiziranosti predlagateljica utemeljuje na popolnoma nepreverljivih temeljih, na primer glede na njegov videz in govor na posnetkih. Izdana začasna odredba ne preprečuje, ampak omogoča nadaljnje ogrožanje mladoletnih otrok zaradi odtujitve. Predlaga, da sodišče določi stike vsako sredo od 16.00 do 18.00 in vsako soboto od 8.30 do 16.00 ure, lahko tudi v okolju javnega zavoda X. 6. Oba udeleženca sta odgovorila na pritožbo svojega nasprotnika in predlagala njeno zavrnitev.

7. Pritožba predlagateljice je deloma utemeljena, pritožba nasprotnega udeleženca pa ni utemeljena.

8. Predlagateljica v pritožbi obširno navaja, da nasprotni udeleženec ni dovolj zanesljiv oziroma primeren, da bi imel stike z otroki, pri čemer je glavni očitek nasprotnemu udeležencu, da pretirano uživa opojne snovi.

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni dvoma, da ima nasprotni udeleženec težave z odvisnostjo od opojnih snovi, ima pa tudi neopredeljeno osebnostno motnjo (primerjaj izvedenski izvid in mnenje izvedenca psihiatrične stroke prim. mag. D. D. z dne 28. 8. 2021 – redna št. 95 spisa). Nasprotni udeleženec v pritožbi ne ponudi nobenih prepričljivih argumentov in dokazov, da je vključen v program zdravljenja odvisnosti, zato pritožbeno sodišče ne dvomi, da pri njem problem odvisnosti še vedno obstaja. Sodišče prve stopnje se pri ugotavljanju teh okoliščin ni oprlo le na izvedensko mnenje (ki ga pritožba konkretizirano ne izpodbija), še manj na navedbe predlagateljice, temveč tudi na izpovedbo samega nasprotnega udeleženca, ki je na naroku 2. 3. 2022 izpovedal, da na ambulantni program zdravljenja ni hodil, prav tako ni šel na hospitalizacijo, čeprav so ga povabili nanjo. Na vprašanje sodnice, ali je odvisen od alkohola, je odgovoril, da »ne sme piti in se družiti z ljudmi, ki pijejo, to kar ni dobro ali kar je prepovedano, pa sta dve različni zadevi« (21. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Tudi pritožbeno sodišče se strinja s prvostopenjskim, da takšne izjave kažejo na njegovo nekritičnost do odvisnosti, česar pritožba ne more ovreči s posplošenimi navedbami, da je bil vedno trezen, in s predložitvijo treh več kot leto dni starih izvidov. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da je škodljivo, če 8, 6 in 4 leta stari otroci vidijo, da je njihov oče prišel na stik pijan.

10. Pritožba nasprotnega udeleženca neutemeljeno oporeka fotografijam, ki jih je predložila predlagateljica; četudi se je strinjati, da s fotografijami ni mogoče dokazati njegove opitosti, pa se je treba vprašati, zakaj je nasprotni udeleženec predlagateljici pošiljal svoje fotografije s steklenico šampanjca (priloga A312) oziroma dvema steklenicama Jägermeistra (priloga A340), ko pa mu je jasno, da je eden glavnih očitkov predlagateljice nasprotnemu udeležencu prav njegov alkoholizem.

11. Predlagateljica je v pritožbi zatrjevala in z video posnetki stikov, ki so se izvrševali s pomočjo videokonference, dokazovala, da naj bi bil nasprotni udeleženec tudi na teh stikih pijan oziroma drogiran, kar naj bi bilo škodljivo za otroke. Navajala je, da je na stiku 6. 3. 2022 zgledal zelo slabo, z močno razkuštranimi lasmi in neurejen. Stik 9. 3. 2022 je odpadel, odpovedala ga je predlagateljica, ker je nasprotni udeleženec nekaj ur pred stikom klical in bil slišati opit. 10. 3. 2022 je nasprotni udeleženec med stikom nosil kapo, si drgnil obraz, se praskal in si grizel nohte. 24. 3. 2022 je bil med stikom opit ali pod vplivom mamil, bil je zabuhel v obraz, odšel je iz kadra brez predhodne najave. Med stikom 27. 3. 2022 je bil v službi v notranjih prostorih oblečen v bundo in nosil sončna očala, vrtel se je na stolu in vzel tableto. 30. 3. 2022 A. ni želela prisostvovati stiku, jokala je, da se noče pogovarjati in da bo eksplodirala, nasprotni udeleženec je otroke animiral z vrtenjem oči. 12. Vendar pritožbeno sodišče po ogledu teh posnetkov (USB ključek v prilogi A349) in tudi posnetkov stikov, ki jih je predložil nasprotni udeleženec (USB ključek v prilogi B58) ugotavlja, da na njih ni zaznati, da bi bil nasprotni udeleženec opit. Na posnetku stika 12. 3. 2022 (»12. 3. - odvetnica.mov«) ni razvidno, kar navaja pritožba, da je nasprotni udeleženec govoril ukazovalno, mestoma je povzdignil glas in se jezil nad slabo internetno povezavo. Na posnetku »25.3. - vidno opit.mov«2 nasprotni udeleženec govori z običajnim glasom, brez zapletanja ali zatikanja, ne kriči, gleda v zaslon (eden od otrok mu kaže risbice) in gestikulira z rokami. Pritožbeno sodišče se ne more strinjati, da bi bil videti »vidno opit« ali zabuhel v obraz, kot navaja pritožba. Res je za kratek čas odšel od računalnika (za 14-15 sekund), kar pa po oceni pritožbenega sodišča ne dokazuje ničesar. V zvezi s posnetkom »27. 3. - tableta.mov,« kjer nasprotni udeleženec nosi kapo3 in vmes poje eno tableto, je slednji v odgovoru na pritožbo navedel, da je bil tistega dne bolan in da je bilo pozneje potrjeno, da ima COVID, pritožbeno sodišče pa tudi v zvezi s tem posnetkom ugotavlja, da nasprotni udeleženec ni opazno pijan ali drogiran. Za stik 30. 3. 2022 predlagateljica v pritožbi navaja, da je nasprotni udeleženec otroke animiral z vrtenjem oči, kar je vidno tudi na posnetku. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s tem ni nič narobe, gre pač za običajen način igranja oziroma zabavanja otrok te starosti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da nobeden od predloženih posnetkov ne prikazuje tega, kar navaja pritožba nasprotne udeleženke: da bi bil nasprotni udeleženec vidno pijan, drogiran ali da bi se sicer neprimerno obnašal. Nasprotno, videti je, da se nasprotni udeleženec z otroki ukvarja, pogovarja, otroci mu kažejo risbice; na posnetku, ki ga je predložil nasprotni udeleženec (priloga B58), se z otroki igra tako, da jim »podaja« skozi zaslon lizike itd. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je iz posnetkov razvidno, da se nasprotni udeleženec na teh telekomunikacijskih stikih z otroki ukvarja, kolikor tehnične razmere to dopuščajo, da jih skuša zabavati in da ne počne ničesar, kar bi bilo neprimerno ali za otroke škodljivo.

13. Predlagateljica v pritožbi navaja, da so bili otroci za stike nemotivirani, da niso hoteli pri njih sodelovati, da so se lovili itd. Pritožbeno sodišče opozarja, da so stiki določeni ne le v korist staršev, temveč tudi in predvsem v korist mladoletnih otrok. Dolžnost rezidenčnega starša je, da otroke na stike ustrezno pripravi. Zato dejstva, da otroci za posamezni stik morda niso bili motivirani, ni mogoče šteti v škodo nasprotnemu udeležencu.

14. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu s pomočjo mnenja CSD ugotovilo (17. do 19. točka obrazložitve), da so stiki otrokom v korist, da se jih otroci veselijo, da so na očeta navezani in da bi bila ukinitev stikov otrokom v škodo. Teh ugotovitev pritožba predlagateljice konkretizirano ne izpodbija. Kot že povedano, pritožbeno sodišče ne sledi navedbam predlagateljice v pritožbi, da naj bi bil nasprotni udeleženec na stikih pijan oziroma pod vplivom opojnih snovi, da bi se neprimerno vedel ipd., saj predloženi posnetki stikov tega ne izkazujejo. Zato se ni mogoče strinjati s pritožbo predlagateljice, da so stiki prek videokonference za otroke škodljivi. Gotovo ni primerno, da nasprotni udeleženec stik odpove ali se ga sploh ne udeleži, vendar to še ni razlog, da bi stike v celoti ukinili, saj so stiki otrok z očetom otrokom v korist. Tudi če se je nasprotni udeleženec neprimerno vedel do predlagateljice (pritožba govori o zmerjanju, grožnjah itd.), samo po sebi še ne dokazuje, da stiki niso koristni za otroke; pritožba ne zatrjuje, da bi se kakšna nasilna dejanja zgodila na stikih vpričo otrok.

15. Glede stikov v javnem zavodu X pritožbeno sodišče ugotavlja, kar je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, da se stiki pod nadzorom CSD glede na drugi odstavek 163. člena DZ lahko izvajajo največ 9 mesecev in jih ni mogoče ponovno odrediti ali podaljšati. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe predlagateljice, da bi moralo sodišče (ponovno) določiti stike pod nadzorom CSD. Tudi predlog, da bi bile delavke CSD prisotne na stiku v javnem zavodu X, ni utemeljen, saj za kaj takega v zakonu ni podlage. Stiki pod nadzorom CSD (bodisi v prostorih CSD bodisi kje drugje) se lahko izvajajo le 9 mesecev in to obdobje je že bilo izčrpano.

16. Zato pritožbeno sodišče ocenjuje kot pravilno in razumno odločitev sodišča prve stopnje, ki je določilo stike na javnem mestu v javnem zavodu X – v igralnici. Pri tem je upoštevalo, da nasprotni udeleženec zaradi odvisnosti ni sposoben oziroma mu ni mogoče zaupati otrok na popolnoma samostojnem stiku, po drugi strani pa stika pod nadzorom CSD ni mogoče več podaljšati. S to rešitvijo (stiki v igralnici na javnem mestu) je sodišče prve stopnje, kolikor je bilo glede na razmere mogoče, zadostilo temu, da stiki niso povsem brez nadzora. Ne glede na pritožbeno izpostavljene okoliščine, da osebje javnega zavoda X ni seznanjeno z izpodbijanim sklepom in tudi niso odgovorni za otroke v njihovih prostorih; da je direktorica predlagateljici povedala, da nimajo pristojnosti, da bi nasprotnemu udeležencu preprečili, da otroke odpelje iz igralnice; da varnostnika ali policijo pokličejo (le) v primeru razgrajanja, sicer pa ne nadzorujejo dogajanja in da na zunanjem igrišču ni prisoten nihče od zaposlenih, pritožbeno sodišče ugotavlja, da te okoliščine (zaradi katerih nadzor nad stiki ni vseobsežen in popoln) še ne utemeljujejo predloga za popolno prekinitev stikov, kar bi bilo, kot že povedano, otrokom v škodo.

17. Predlagateljica obširno navaja, da lahko nasprotni udeleženec otroke v igralnici ogroža, da jih lahko odpelje, da mu jih ni mogoče zaupati v varstvo itd. V zvezi s tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da se niti ne zatrjuje, da bi nasprotni udeleženec kadarkoli hotel otroke odpeljati oziroma ugrabiti, da bi to že poskušal, da bi izražal namere o tem ali karkoli podobnega. Zato je možnost, da bi otroke »odpeljal« (pri čemer niti ni jasno, kaj je s tem mišljeno oziroma kam naj bi jih odpeljal), zgolj hipotetična, kar pa ne zadošča za tako drastičen ukrep, kot je popolna ukinitev stikov. Pritožba tudi ne zatrjuje, da bi bil nasprotni udeleženec kadarkoli nasilen do otrok, da bi jih ogrožal s kakšnim nevarnim ravnanjem, poleg tega je iz priloženih videoposnetkov obeh strani razvidno, da ima oče normalen odnos z otroki in da se tudi otroci z njim sproščeno pogovarjajo, mu kažejo svoje risbice ipd., kolikor je pač to mogoče preko video povezave. Tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da tudi ogrožanje otrok s strani nasprotnega udeleženca ni utemeljeno na kakšnih konkretnih dogodkih, temveč zgolj na okoliščini, da ima nasprotni udeleženec težave z odvisnostjo.

18. Po drugi strani pa so neutemeljene tudi pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca, da bi bilo treba določiti več stikov in da bi mu sodišče določilo samostojne stike z otroki tudi v drugih okoljih izven igralnice. Kot je bilo pojasnjeno v prejšnjih odstavkih, je nasprotni udeleženec odvisen od alkohola in morda še kakšnih opojnih snovi. Zaenkrat še ni izkazal, da bi se vključil v bolnišnično zdravljenje odvisnosti (sam je izpovedal, da so mu ponudili hospitalizacijo, vendar ni šel), zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da samostojnih stikov nasprotni udeleženec zaenkrat ni sposoben varno in zanesljivo izvajati, prav tako tudi ni podlage za pogostejše stike od določenih (že teh stikov se večkrat ni udeležil). Ko se bo nasprotni udeleženec aktivno in iskreno vključil v zdravljenje svojih težav z odvisnostjo, bo sodišče lahko te spremenjene okoliščine upoštevalo in stike spremenilo.

19. V zvezi z navedbami obeh pritožnikov o stikih pod nadzorom tretje osebe pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi bilo to možno, če bi se oba udeleženca zedinila o primerni tretji osebi in bi sodišče s tem soglašalo, vendar iz pritožbenih navedb obeh izhaja, da takšnega soglasja zaenkrat ni. To pa ne preprečuje udeležencema, da se v nadaljevanju postopka, v dobro svojih skupnih otrok dogovorita oziroma najdeta trejo osebo, ki bi bila pripravljena in primerna za prisotnost na stikih.

20. V zvezi z navedbami predlagateljice, da mora sodišče določiti, kako naj postopa, če pride nasprotni udeleženec na stik pod vplivom alkohola, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da takšnih podrobnih navodil in protokolov sodišče v začasni odredbi ni dolžno določati. Pri tem je treba upoštevati tudi izjemno velike potencialne težave z ugotavljanjem oziroma dokazovanjem, da je bila določena oseba pod vplivom alkohola. Prav tako ni podlage za določanje, ali naj se nadomeščajo odpadli stiki. Režim stikov je določen v obsegu, ki se je sodišču prve stopnje zdel primeren in pritožba ne pojasni, zakaj meni, da bi morala biti ureditev še bolj podrobna. Prav tako predlagateljica ni uspela z zadostno stopnjo pojasniti, zakaj predlaga spremembo terminov osebnega stika (namesto nedeljo popoldan izmenično soboto popoldan in nedeljo dopoldan); edini argument, da bi bili v nedeljo otroci bolj spočiti, po oceni pritožbenega sodišča ni zadosten. Starševska skrb in izvajanje stikov terjajo od vseh udeleženih določene prilagoditve, pritožbeno sodišče pa tudi šteje, da stiki v nedeljo od 15.00 do 17.00 ure niso pretirano utrujajoči za otroke v starosti od 8. do 4. leta.

21. Pač pa pritožbeno sodišče šteje za utemeljen predlog predlagateljice, da prevzem in predajo otrok na osebni stik lahko izvede tudi tretja oseba. Temu predlogu tudi nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo ne nasprotuje, poleg tega je razumno utemeljen z okoliščino, da je predlagateljica zdravnica specialistka in vodja enega od intenzivnih oddelkov na ..., zato je večkrat dežurna. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da lahko na stike pripeljejo in jih po stikih prevzamejo tudi druge osebe, ki jih določi predlagateljica (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku4).

22. Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ureditev stikov, kot jih je začasno določilo sodišče prve stopnje, pravilna in primerna upoštevaje vse okoliščine tega nelahkega primera. Ker je ugotovilo, da niso podani niti izrecno uveljavljani niti uradoma upoštevni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je (razen glede malenkostne spremembe v zvezi z osebo, ki pripelje in prevzame otroke) obe pritožbi zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

23. Ker gre za zavarovanje z začasno odredbo, postopek pa še ni končan, je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

1 Uradni list RS, št. 15/2017 in nadaljnji, v nadaljevanju DZ. 2 Pritožba ne omenja stika 25. 3., temveč 24. 3. 2022, zato pritožbeno sodišče domneva, da posnetek z datumom 25. 3. (spremenjen 31. 3. 2022) prikazuje stik 24. 3. 2022. Z datumom 25. 3. sta še dva posnetka. 3 Tudi na več drugih posnetkih nasprotni udeleženec v zaprtem prostoru nosi kapo. Četudi je to nekoliko neobičajno, gre očitno za stvar njegovega osebnega sloga, ki pa v ničemer ne vpliva na vprašanje ustreznosti stikov. Predlagateljica ne pojasni, zakaj naj bi bilo za otroke slabo, da njihov oče pogosto nosi kapo. 4 Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.