Jedro

Nadomestitev globe, izrečene s plačilnim nalogom, z opravo določenih nalog v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti, v veljavni ureditvi ni predvidena.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi ter se ugotovi, da je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Kočevju PRnk 8/2011 z dne 6. 9. 2011 kršena določba drugega odstavka 20. člena Zakona o prekrških v zvezi z določbami petega, šestega in sedmega odstavka 19. člena Zakona o prekrških.

Obrazložitev

A. 1. Storilec R. R. je bil dne 4. 1. 2011 s plačilnim nalogom Policijske postaje Cerknica spoznan za krivega storitve prekrška po b) točki sedmega odstavka 32. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1). Izrečena mu je bila globa v višini 250 EUR in 3 kazenske točke .

Storilec je pred potekom roka za plačilo predlagal, da se plačilo navedene globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. Okrajno sodišče v Kočevju je dne 6. 9. 2011 s sklepom PRnk 8/2011 predlogu storilca ugodilo ter izrečeno globo v višini 250 EUR nadomestilo z opravo naloge v trajanju 40 ur v korist Doma starejših občanov Kočevje. V sklepu je določilo tudi, da kolikor storilec opravi naloge v določenem roku, se uklonilni zapor ne izvrši in globa ne izterja.

2. V zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovni državni tožilec navaja, da je sodišče kršilo določbo drugega odstavka 20. člena ZP-1 v zvezi z določbami petega, šestega in sedmega odstavka 19. člena ZP-1. Drugi odstavek 20. člena ZP-1 namreč dopušča nadomestitev prisilne izterjave globe z opravo nalog v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti samo v primerih, ko je globa izrečena z odločbo o prekršku ali s sodbo sodišča. Pri tem se sklicuje na sodbi Vrhovnega sodišča IV Ips 27/2008 in IV Ips 26/2008. Predlaga, da se zahtevi ugodi ter ugotovi, da je bila z izpodbijanim sklepom kršena določba drugega odstavka 20. člena ZP-1 v zvezi z določbami petega, šestega in sedmega odstavka 19. člena ZP-1. V nadaljevanju dodaja, da pobudnica zahteve, to je okrajna sodnica, ki je izdala izpodbijani sklep, navedeni sodni praksi nasprotuje in v svoji pobudi navaja, da zgolj način ugotovitve prekrška s strani pooblaščene osebe oziroma vrsta odločbe s katero je storilcu izrečena globa, ne predstavlja stvarno utemeljenega razloga, ki bi upravičeval takšno zakonsko razlikovanje. Meni, da izoblikovana razlaga nasprotuje ustavnemu načelu enakosti in enakega varstva pravic (14. in 22. člen Ustave RS) in da je potrebno skladno s tem načelom dovoliti možnost oprave določenih nalog v splošno korist tudi po plačilnem nalogu.

Vrhovni državni tožilec vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi ponovne proučitve sodne prakse oziroma v razmislek ali bi jo bilo glede na argumente pobudnice potrebno spremeniti.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vročena storilcu prekrška, ki nanjo ni odgovoril. B.

4. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da v primeru, ko je o prekršku odločeno s plačilnim nalogom, uporaba instituta nadomestitve plačila globe z opravo nalog v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti , ni predvidena (enako sodba IV Ips 27/2008 z dne 15. 4. 2008 in sodba IV Ips 26/2008 z dne 15. 4. 2008).

Določbe 20. člena ZP-1 o nadomestitvi prisilne izterjave z opravo določenih nalog so izrecno vezane na primere, ko uklonilni zapor ni bil določen (ali izvršen), oziroma ko storilec tudi po izvršenem uklonilnem zaporu ni plačal globe. Gre torej za primere, ko je predhodno tekel postopek v skladu z 19. členom ZP-1, ko bi torej uklonilni zapor lahko bil določen, pa ni bil, oziroma ko določeni uklonilni zapor ni bil uspešen. Kolikor je bil za prekršek izdan plačilni nalog, se glede na drugi odstavek 19. člena ZP-1 uklonilni zapor ne sme določiti, zato ureditev 20. člena ZP-1 za te primere ne velja.

5. Citirani odločbi sta opozorili, da je postopek odločanja o prekršku s plačilnim nalogom v okviru veljavne ureditve zasnovan kot posebno hiter postopek, v katerem se o prekršku odloči takoj na kraju storitve in katerega namen je čim hitrejše plačilo globe za storjeni prekršek ter s tem tudi čim hitrejše končanje postopka. Obstoj možnosti, da kršitelj poda predlog o nadomestitvi plačila globe in odločanje o takšnem predlogu, bi bilo v nasprotju s tako zasnovanim postopkom oziroma bi povsem izničilo cilj, ki ga uvedba posebej hitrega postopka zasleduje. Da nadomestitev globe, izrečene s plačilnim nalogom, z opravo določenih nalog v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti, v veljavni ureditvi ni predvidena, kaže tudi to, da praviloma kršitelj takšnega predloga niti ne bo mogel podati.

V nasprotju s primeri, ko je o prekršku odločeno z odločbo o prekršku (peti odstavek 56. člena ZP-1) ali s sodbo (drugi odstavek 138. člena ZP-1), v primeru plačilnega naloga pravni pouk, dan kršitelju, ne vsebuje opozorila o možnosti nadomestitve plačila globe z opravo določenih nalog (tretji in osmi odstavek 57. člena ZP-1). Takšno opozorilo kot sestavina pravnega pouka v primeru plačilnega naloga v ZP-1 ni določeno. Kršitelj kasneje tudi ni obveščen o tem, da je neplačani plačilni nalog poslan v izvršitev davčnemu organu in od kdaj teče rok za podajo predloga.

6. V konkretni zadevi se je storilcu globa, izrečena s plačilnim nalogom Policijske postaje Cerknica, nadomestila z opravo nalog v korist Doma starejših občanov Kočevje v trajanju 40 ur.

Glede na sprejeto stališče bi sodišče prve stopnje moralo nedovoljen storilčev predlog za nadomestitev plačila globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti zavreči. S tem, ko je predlog storilca (v nasprotju z določbami ZP-1) meritorno obravnavalo in mu izrečeno globo nadomestilo z opravo nalog, pa je sodišče storilcu dejansko priznalo več pravic, kot jih po ZP-1 sploh ima.

7. Glede na navedeno Vrhovno sodišče ugotavlja, da je Okrajno sodišče v Kočevju z izpodbijanim sklepom kršilo določbo drugega odstavka 20. člena ZP-1 v zvezi z določbami petega, šestega in sedmega odstavka 19. člena ZP-1. Ker je zahteva vložena v škodo storilca, je Vrhovno sodišče uveljavljano kršitev zakona le ugotovilo in v pravnomočen sklep ni poseglo (drugi odstavek 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).