Jedro

Sodišče je pravilno zaključilo, da nepremičnine ne more fizično deliti, saj v stanju, kot je trenutno, ni fizično deljiva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nepremičnina ID znak 0000 3/2, ki v naravi predstavlja stanovanjsko stavbo na naslovu L., last predlagatelja A. A. do 5/8 in nasprotnega udeleženca do 3/8, razdruži civilno, s prodajo, kupnina se razdeli med udeleženca tega nepravdnega postopka v sorazmerju z njunima solastniškima deležema (I. točka izreka). Glede stroškov je sodišče odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške tega nepravdnega postopka, o skupnih stroških bo sodišče odločilo s posebnim sklepom (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec, ki sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Zatrjuje, da je sporno nepremičnino možno razdružiti fizično v naravi, saj se v njej nahajata dve samostojni stanovanjski enoti, po obstoječem posestnem stanju. Posest te nepremičnine je že razdeljena med stranki tega postopka, v spodnjem, pritličnem delu nepremičnine, ima samostojno stanovanje B. B., v prvem nadstropju oziroma mansardi ima stanovanje A. A., ki v njem živi skupaj s svojo družino. Vsako od stanovanj ima svoj vhod ter preko dvorišča dostop do javne ceste, v solasti so dvorišče, vrt in garaža, kar je tudi možno v naravi fizično razdeliti. Solastnina, ki je vzpostavljena med udeležencema, je sorazmerna z njunima solastniškima deležema, saj ima A. A. v posesti po kvadraturi tudi vrednostno večji delež nepremičnine. Nasprotni udeleženec se ni strinjal s civilno delitvijo zadevne nepremičnine, vztrajal je pri fizični delitvi, ki jo je v naravi možno izvesti. Sodišče bi moralo zaslišati obe stranki postopka in opraviti ogled kraja, narediti bi bilo treba tudi cenitev vrednosti nepremičnine in po izvedencu gradbene stroke ugotoviti, ali je možno sporno nepremičnino fizično v naravi razdružiti. Sodišče je tako sklep izdalo preuranjeno.

3. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Stališča nasprotnega udeleženca (prvotno predlagatelja) glede načina razdelitve solastnine so se tekom postopka spreminjala. Najprej je bil odprt za vse možne načine delitve, nato je v pripravljalni vlogi z dne 5. 4. 2019 navajal, da se nepremičnine ne da fizično razdružiti (razdeliti) in predlagal zavrnitev predloga za razdružitev (razdelitev) solastnine (list. št. 206 spisa). V nadaljevanju postopka je na naroku 27. 11. 2019 navajal, da je fizična delitev sporne nepremičnine v naravi možna, v kolikor bi bila izključno na parceli v lasti obeh strank. Ker pa je parcela 1/10, k. o. ..., v lasti Republike Slovenije in tudi na njej stoji zadevna nepremičnina, je trdil, da je treba predlog za razdružitev solastnine zavrniti ali v postopek pozvati še Republiko Slovenijo, nato pa je ponovno navedel, da se nepremičnina lahko fizično deli. Sodišče prve stopnje je ob takšnih stališčih nasprotnega udeleženca res navedlo, da se tudi on strinja, da nepremičnine ni možno fizično deliti, v nadaljevanju obrazložitve pa je s pravilnimi razlogi pojasnilo, zakaj nepremičnina ni fizično deljiva.

6. Nasprotni udeleženec navaja, da je solastnina (posest), ki je vzpostavljena med udeležencema, sorazmerna z njunima solastniškima deležema in ima predlagatelj v posesti vrednostno večji delež sporne nepremičnine kot nasprotni udeleženec, vendar te navedbe niso utemeljene. Iz izvedeniškega mnenja izvedenca gradbene stroke C. C. (glej l. št. 118 spisa) namreč izhaja, da ima predlagatelj glede na pripadajoči delež manko 18,58 m2 računskih površin, kar predstavlja 6,49 % oziroma 18.821,00 EUR od vrednosti celotne nepremičnine.

7. Med udeležencema je razdeljena uporaba oziroma posest, vendar navedeno še ne pomeni, da je nepremičnina fizično deljiva, glede na razloge sodišča prve stopnje, o katerih se bo sodišče druge stopnje izjasnilo v nadaljevanju. Neutemeljena je tudi navedba, da je tudi dvorišče in vrt v naravi možno fizično razdeliti, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da celotna površina parcele 3/2 predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi, ker pomeni, da zemljišča ni mogoče deliti na manjše parcele. Izvedenec C. C. je namreč v dopolnilnem mnenju z dne 11. 3. 2019 pojasnil, da v svojem mnenju ni upošteval omejitev po 25. členu OPPN-MOL, ki omejuje parcelacijo stavbnih zemljišč.

8. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da iz podatkov registra stavb izhaja, da je v stavbi 759, ki se nahaja na sporni parc. št. 3/2, eno stanovanje, torej gre za enodružinsko stanovanjsko hišo in bi udeleženca morala objekt fizično razdružiti na dve samostojni fizični ločeni enoti. Sodišče je udeležencema naložilo, da izvedeta potrebna gradbena dela, da bi se vzpostavili dve samostojni enoti, vendar udeleženca stanja na objektu, ki bi ga bilo mogoče v katastru stavb evidentirati kot dve samostojni fizično ločeni enoti, nista vzpostavila. Nadalje je sodišče ugotovilo, da udeleženca nista odpravila pravnih napak. Obe stavbi, ki stojita na parc. št. 3/2, k. o. ..., namreč deloma stojita na parceli 1/10 - pot last Agencije RS ..., uporabljata pa tudi parcelo 8 last Mestne občine ... Ob opisanem dejanskem stanju, je sodišče zaključilo, da nepremičnine ne more fizično deliti, saj v stanju, kot je trenutno, ni fizično deljiva. Zaključkov sodišča prve stopnje, ki jih kot pravilne sprejema tudi sodišče druge stopnje, nasprotni udeleženec v pritožbi ne izpodbija.

9. Ob navedenih neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje nasprotni udeleženec s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje neutemeljeno izpodbija z navedbo, da bi moralo sodišče zaslišati obe stranki postopka in opraviti ogled kraja. Neutemeljen je tudi očitek sodišču glede cenitve vrednosti nepremičnine in postavitve izvedenca gradbene stroke, ki ga je sodišče prve stopnje postavilo, ta je cenitev opravil, tudi na podlagi njegovega mnenja pa je sodišče prišlo do zaključka, da nepremičnina v naravi fizično ni deljiva.

10. Glede na navedeno je torej sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in je glede na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, ko je, ker sporne nepremičnine ni mogoče fizično razdeliti, od predloga za izplačilo pa je nasprotni udeleženec odstopil, odločilo, da se nepremičnina proda in razdeli kupnina (civilna delitev, 70. člen Stvarnopravnega zakonika, SPZ). Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen Zakona o pravdnem postopku, v zvezi s 37. člena Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1).1

11. V skladu s prvim odstavkom 35. člena ZNP nosi predlagatelj sam svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1 pred pristojnimi sodišči, se dokončajo po določbah do sedaj veljavnih predpisov (prvi odstavek 216. člena ZNP-1).