Jedro

Na originalu oporoke se nahaja lastnoročni podpis zapustnika in prič ter notarja, na odpravku pa so kopije teh podpisov, se pa ta kopija žigosa in potrdi, da gre za odpravek in notar ta odpravek podpiše. Gre torej za „originalni“ oziroma prvi odpravek oporoke.

Sedanji pritožniki so po izvedbi dokaza z izvedencem grafologom podali predlog za postavitev drugega izvedenca grafologa, pri tem pa niso predložili nobenega (dodatnega) primerjalnega gradiva s podpisom zapustnika, ki bi bil lahko podlaga za dopolnitev izvedeniškega mnenja oziroma za ponovitev dokaza z drugim sodnim izvedencem za preiskavo pisav in dokumentov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da ima oporoka, ki jo je pokojni M. F. roj. A. B. 1943, umrl C. D. 2002, nazadnje stanujoč ..., naredil dne 12. 7. 1995 pri notarju J. N. v obliki notarskega zapisa, vsebino, kot je razvidna iz nadaljevanja 1. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje, in je bila brez vednosti oporočitelja pred njegovo smrtjo ob vlomni tatvini v notarski pisarni ukradena in s tem izgubljena, učinek veljavne oporoke (1. točka izreka). Toženim strankam je naložilo, da so dolžne tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 2.531,04 EUR v roku 15 dni, po preteku paricijskega roka pa z zamudnimi obrestmi (2. točka izreka).

2.Zoper sodbo se pritožujejo deveti toženec B. G., deseta toženka M. N. in enajsta toženka J. K. V pritožbi navajajo, da sklep (prav: sodbo) zavračajo v celoti, saj je v obrazložitvi sodišča veliko zadev, ki ne držijo, ali pa so prirejene. Na strani 3 je zapisano, da je M. W. po zapustnikovi smrti našla oporoko in da sta jo z L. M. nekaj dni po smrti F. prebrala, kar je L. vedno zanikal. V tem času spornega notarskega zapisa še ni bilo. Z računa so nezakonito dvignili denar po smrti F., prodan je bil tudi avto BMW, en mesec po njegovi smrti. Opozarjajo, da ima sporni notarski zapis veliko napak, od nepravilno označenih strani, do napačno napisanega imena glavne dedinje, letnice rojstva P. M., do različnih podpisov zapustnika. Nekajkrat je (v sodbi) omenjen notarski zapis kot original ali originalni odpravek, čeprav je le fotokopija. F. ne bi takšne oporoke nikoli podpisal. Metode, ali je notarski zapis lahko prava fotokopija so tudi sporne, sporno je, kako je lahko notar J. N. odnesel brez spremstva sporni dokument v svojo pisarno, lahko je še kaj popravil, da se je bolj ujemalo. Na strani 8 sodbe piše, da toženci niso dali nobenega podpisa za primerjavo, to ni res, saj so dali dva uradna dokumenta in sicer pooblastilo za urejanje zemljiškoknjižnih zadev ter izročilno pogodbo med M. F. in njegovo materjo, ki je bila zavrnjena, ker je fotokopija. Tudi sporni notarski zapis je fotokopija in tudi med ostalimi primerki, ki jih je dala nasprotna stran, je bila ena fotokopija. Med njihovimi podpisi je bil tudi eden, kjer ni podpis M. F., ampak F. M., popolnoma je identičen zapisu, kot ga je M. W. zapisala na dopisu 17. 9. 2009. Zato so zahtevali ponovni pregled listine in izločitev sodnice ter zahtevali analizo samo na osnovi uradnih dokumentov ali njihovih fotokopij, saj je že laiku jasno, da je na njihovih dokumentih podpis v obeh primerih skoraj enak in povsem različen od podpisov na spornem notarskem zapisu. Pripravljeni so plačati ponovni forenzični in grafološki pregled spornega dokumenta.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožniki najprej navajajo, da je L. M. vedno zanikal, da bi skupaj z M. W. prebral oporoke. Da sta oporoko M. W. in L. M. skupaj prebrala, so sicer zatrjevali tožniki in sodišče je to navedlo v povzetku tožbenih navedb, ni pa tega dejstva ugotavljalo, ker za odločitev ni bilo pravno relevantno, zato tudi podrobnejši odgovor na to pritožbeno navedbo ni potreben. Glede na to, da je predmet odločanja in presoje v pritožbi dokazovanje obstoja sporne oporoke, tudi zatrjevani dvig z računa in prodaja avta BMW niso pravno relevantna dejstva v tej zadevi, sodišče druge stopnje na tovrstne navedbe pritožbe ne odgovarja.

5.Glede zatrjevanih napak v notarskem zapisu je ugotoviti, da tovrstnih trditev pritožniki v postopku pred sodiščem prve stopnje niso pravočasno podali, saj so te trditve postavili šele v ponovljenem postopku in sicer že po izdelavi izvedeniškega mnenja, pri tem pa niso pojasnili, zakaj teh trditev niso postavili pravočasno, zato jih sodišče utemeljeno ni obravnavalo in se tudi v pritožbi nanje ne morejo uspešno sklicevati.

6.Tudi navedbe, da naj bi notar, ko je brez spremstva odnesel sporni dokument v svojo pisarno, lahko kaj še popravil, so prepozne in predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto (337. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Glede odpravka oporoke je pritožnikom le še pojasniti, da gre pri odpravku notarskega zapisa oporoke, o katerem govori sodba, za originalni odpravek oziroma prvi odpravek oporoke. Na originalu oporoke se nahaja lastnoročni podpis zapustnika in prič ter notarja, na odpravku pa so kopije teh podpisov, se pa ta kopija žigosa in potrdi, da gre za odpravek in notar ta odpravek podpiše. Gre torej za „originalni“ oziroma prvi odpravek oporoke. Drži pa, da se na njem nahajajo fotokopirani podpisi.

7.Neutemeljene so pritožbene navedbe glede strani osem sodbe. Pritožba navaja, da tam piše, da toženci niso dali nobenega podpisa za primerjavo. Pritožba ta zapis sodišča prve stopnje očitno napačno razume. Sodišče prve stopnje je namreč navedlo, da so sedanji pritožniki po izvedbi dokaza z izvedencem grafologom podali predlog za postavitev drugega izvedenca grafologa, pri tem pa niso predložili nobenega (dodatnega) primerjalnega gradiva s podpisom zapustnika, ki bi bil lahko podlaga za dopolnitev izvedeniškega mnenja oziroma za ponovitev dokaza z drugim sodnim izvedencem za preiskavo pisav in dokumentov. Na ta trenutek oziroma predlog za postavitev drugega izvedenca je bilo vezano stališče, da niso predložili primerjalnega gradiva, saj bi se izvedeniško mnenje na podlagi dodatnega gradiva lahko dopolnjevalo, medtem ko je iz spisa razvidno, da je sodišče oziroma izvedenec upošteval tudi primerjalno gradivo, ki ga je v spis vložil pooblaščenec prvega toženca na naroku dne 10. 2. 2009, to je pooblastilo z dne 19. 8. 1982. Hkrati je upoštevalo tudi vse ostalo gradivo, ki so ga na istem naroku vložile tožeče stranke. Na tem naroku so bili navzoči tudi vsi pritožniki, in bi se lahko že na tem naroku izjavili oziroma podali pripombe na gradivo, predloženo s strani tožeče stranke, zato so tudi tovrstne pritožbene pripombe sedaj prepozne.

8.V pritožbi se pritožniki ponovno sklicujejo na podpis na lističu, kjer je podpis F. M. in ne M. F. in ki naj bi bil identičen zapisu, kot ga je M. W. zapisala na dopisu z dne 7. 9. 2000. Ugotoviti je, da se je izvedenec glede tovrstnih trditev že izjasnil v dopolnitvi izvedeniškega mnenja (ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje kot dovolj argumentirano) in pojasnil, da sam vrstni red izpisovanja imena in priimka ali obratno ne pomeni pomembne rokopisne karakteristike, pač pa gre za splošno značilnost in da dejstvo, da sta ime in priimek na lističu napisana v drugačnem vrstnem redu ne spreminja dejstva, da sta izpisana rokopisno skladno z ostalimi primerjalnimi podpisi. Poleg tega pa je bilo že vse ostalo primerjalno gradivo zadostno za podajo prvotnega mnenja in tudi izločitev tega primerjalnega gradiva mnenja ne bi spremenila, zato tudi glede tega nov izvedenec ni (bil) potreben, ne glede na to, da so pritožniki pripravljeni plačati za nov forenzični in grafološki pregled spornega dokumenta.

9.Vseh ostalih s strani sodišča prve stopnje ugotovljenih pravno pomembnih dejstev na podlagi 77. člena Zakona o dedovanju (ZD) pritožba ne izpodbija. Ker v postopku tudi z izvedencem grafologom ni bilo dokazano, da oporoke ni podpisal zapustnik, oziroma iz izvedeniškega mnenja nasprotno izhaja, da je verjetno, da je sporna in primerjalne podpise napisala ista oseba, torej zapustnik, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da to mnenje skupaj s preostalimi izvedenimi dokazi daje dovolj trdno podlago, da je oporoko podpisal zapustnik.

10.Ob ugotovljenem dejanskem stanju je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in skladna z 77. členom ZD.

11.Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

12.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker ti niso bili priglašeni.