Jedro

Niso podani pogoji za dopustitev revizije, saj v zvezi s prispevkom oškodovanke k nastanku škode niso izkazane okoliščine o pomembnosti tega pravnega vprašanja, v zvezi z višino odškodnine pa ni izkazan odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v zvezi s škodnim dogodkom z dne 13. 10. 2001, ko je tožnica po cesti na V. vodila na povodcu konja, ki se je zaradi povečanega hrupa mimo vozečega neznanega motorista splašil, se dvignil na zadnje noge in poškodoval tožnico, naložilo toženi stranki plačilo odškodnine 4.899,31 EUR z obrestmi in pravdnimi stroški. Ugotovilo je odgovornost tožene stranke in tožničin prispevek k nastanku škode v višini 20 % ter ocenilo, da je primerna odškodnina za telesne bolečine 3.000,00 EUR, za strah 700,00 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 1.500,00 EUR in za duševne bolečine zaradi skaženosti 800,00 EUR, torej skupno 6.000,00 EUR. Upoštevaje tožničin prispevek k nastanku škode je naložilo toženi stranki 4.800,00 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo ter glede na ugotovljeno premoženjsko škodo 124,14 EUR še povrnitev premoženjske škode v znesku 99,31 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in v izpodbijanem delu potrdilo prvostopenjsko sodbo, pritožbo tožene stranke pa je zavrglo.

3. Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je ne obrazloži in je zato neupoštevna ter zmotno uporabo materialnega prava. V predlogu trdi, da odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse ter zahteva prisojo vse uveljavljane odškodnine, tako da znaša vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe 3.324,83 EUR.

4. V predlogu tožnica glede soprispevka trdi, da je neutemeljeno prisojen. Sodišče je napačno vrednotilo izpoved tožnice o ravnanju motoristov in ni upoštevalo dejstva, da je izvedenec pojasnil, da ni bilo prometnega znaka, da tožnica ne bi smela jahati po obravnavani cesti. Sodišči bi morali zaključiti, da je tožnica ravnala z običajno skrbnostjo, ne pa pričakovati ravnanja s povečano stopnjo skrbnosti. Tožnica ni ničesar prispevala k nastanku škode. Glede višine odškodnine pa tožnica trdi, da je prenizka. V predlogu našteva okoliščine v zvezi s telesnimi bolečinami in nevšečnostmi, strahom in duševnimi bolečinami ter trdi, da odškodnine za posamezne vrste škode in odškodnina za celotno nepremoženjsko škodo odstopajo od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Navaja zadevi II Ips 728/2005 in II Ips 1048/2007 ter trdi, da sodišča v podobnih zadevah prisojajo odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 15 - 18 povprečnih plač.

5. Predlog ni utemeljen.

6. V zvezi z odločitvijo o podlagi, to je 20 % tožničinem prispevku k nastanku škode, predlog za dopustitev revizije z ničemer ne izkazuje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki jo uvodoma zatrjuje. V obeh sodnih odločbah Vrhovnega sodišča, navedenih v predlogu, vprašanje prispevka oškodovanca ni obravnavano. Drugih okoliščin, ki bi utemeljevale pomembnost spornega pravnega vprašanja bodisi za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse predlog ne vsebuje. Vrhovno sodišče zato ugotavlja, da pogoji iz 367. a člena ZPP v zvezi z odločitvijo o podlagi zahtevka niso podani.

7. Iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da je tožnica v škodnem dogodku dobila obtolčenino oziroma udarnino in raztrganino glave ter obtolčenino leve zgornje okončine. V zvezi s temi poškodbami sta sodišči druge in prve stopnje razsodili, da je primerna skupna odškodnina za vse postavke nepremoženjske škode v znesku 6.000,00 EUR, kar pomeni 6,51 povprečnih neto plač. Vrhovno sodišče ugotavlja, da zadevi, na kateri se sklicuje tožeča stranka v predlogu, nista primerljivi z obravnavano zadevo, zato ne gre za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, kot je zatrjevano. V zadevah, na katere se sklicuje tožeča stranka so namreč oškodovancem nastale znatno hujše poškodbe in njihove posledice. V zadevi II Ips 728/2005 je oškodovanec dobil udarnino glave s pretresom možganov, udarnino leve rame in leve goleni ter udarnine in odrgnine obraza, v zadevi II Ips 1048/2007 pa je oškodovanec dobil pretres možganov, zvin vratne hrbtenice, udarninsko raztrganinsko rano na čelu nad desno obrvjo, udarninsko raztrganinsko rano v predelu zunanjega očesnega kota desno, globoke odrgnine po glavi, zvin levega gležnja, udarnino in izliv podnoht palca leve noge in udarnino desne dlani. Ker torej gre za težje primere s prisojenima odškodninama petnajst oziroma osemnajst povprečnih neto plač, v obravnavanem primeru ni izkazan odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča. To je zato ocenilo, da tudi glede višine odškodnine niso podani pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije.

8. V skladu z navedenim je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke za dopustitev revizije po drugem odstavku 367. c člena ZPP zavrnilo.