Jedro

Ker je bilo v obravnavanem primeru poprejšnje soglasje zdravstvenega inšpektorja k uporabnemu dovoljenju odklonjeno, je prvostopni upravni organ v skladu s 1. odstavkom 204. člena ZUP/86 pravilno zavrnil izdajo uporabnega dovoljenja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, 1. točka izreka izpodbijane sodbe se spremeni tako, da se tožba zavrne.

Obrazložitev

V 1. točki izreka izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje na podlagi 3. in 4. točke 1. odstavka 60. člena ZUS tožbi tožeče stranke ugodilo, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 6.6.2000 in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote S., Oddelka za okolje in prostor, s katero je bila zavrnjena vloga tožeče stranke kot investitorice za izdajo uporabnega dovoljenja za lakirnico za lakiranje artiklov trdega, lakiranega poliuretana v hali K. v obstoječem kompleksu K. v H. na parc. št. 3212/1, 3212/2 in 231/1 k.o. H. Izdajo uporabnega dovoljenja je prvostopni upravni organ zavrnil zaradi odklonilnega poprejšnjega soglasja Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije z dne 23.12.1999. Ker je imela tožeča stranka v pritožbi ugovore, ki so se nanašali na navedeno odklonilno poprejšnje soglasje, je tožena stranka poslala celoten spis Ministrstvu za zdravstvo, Zdravstvenemu inšpektoratu RS, Uradu glavnega zdravstvenega inšpektorja, ki je dne 29.5.2000 podal obsežno dodatno obrazložitev navedenega odklonilnega poprejšnjega soglasja.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe navaja, da je tožena stranka ob reševanju pritožbe sama izvajala ugotovitveni postopek s pridobitvijo dodatne obrazložitve odklonilnega poprejšnjega soglasja zdravstvenega inšpektorata z dne 29.5.2000. Zato bi morala upoštevati pravila postopka, ki veljajo za postopek na prvi stopnji. Ker iz upravnih spisov ne izhaja, da bi dodatna pojasnila zdravstvenega inšpektorata tožeča stranka prejela, da bi se lahko o njih izjasnila, tožeči stranki ni bilo omogočeno, da se pred izdajo izpodbijane odločbe izjasni o novo pridobljenih listinskih dokazih in predloži svoje dokaze. S tem pa je bilo kršeno osnovno načelo zaslišanja stranke. Tožena stranka bo morala v ponovnem postopku omogočiti tožeči stranki da se o navedenih dodatnih pojasnilih zdravstvenega inšpektorata izjavi ter predloži svoje dokaze in brani svoje z zakonom zavarovane koristi. Poleg tega iz sporočil o meritvah emisij, ki jih je za tožečo stranko opravila za to pooblaščena družba K. d.o.o. izhaja, da tožeča stranka kot onesnaževalec pri opravljanju svoje dejavnosti ne presega predpisanih normativov ali okvirov posegov v okolje.

Zoper navedeno sodbo vlaga pritožbo tožena stranka iz razloga napačne uporabe določb upravnega postopka. V zadevi gre za izdajo poprejšnjega (odklonilnega) soglasja v skladu z določbo 204. člena ZUP/86, kjer to poprejšnje soglasje drugega organa pomeni obliko sodelovanja pri izdaji odločbe pristojnega organa. Pri takšnem pomenu poprejšnjega soglasja pa je jasno, da se načelo zaslišanja stranke po določbi 8. člena ZUP/86 in temu načelu odgovarjajoče dolžnosti uradne osebe v postopku pred izdajo odločbe po 3. odstavku 143. člena ZUP/86 ne morejo nanašati na izdana soglasja drugih organov. Enako stališče zato velja tudi v primeru, ko je bilo poprejšnje soglasje le dodatno obrazloženo. Iz navedenih razlogov torej ni potrebno, da bi se investitor o dodatnih pojasnilih Urada glavnega zdravstvenega inšpektorja izjavljal in predlagal svoje dokaze ter branil svoje z zakonom zavarovane koristi, kot to zahteva sodišče prve stopnje. Istočasno pa je treba ugotoviti, da je navedeni Urad glavnega zdravstvenega inšpektorja le obširneje pojasnil, da je navedeno odklonilno poprejšnje zdravstveno soglasje pravilno. Kolikor ne bi bilo, tudi prvostopna odločba ne bi bila potrjena in bi bila odločba odpravljena ter zadeva vrnjena v ponovni postopek. Ker pa gre v primeru izdaje poprejšnjega soglasja za soodločanje, je jasno, da pri tem ne sodeluje stranka (z ugotovitvami pa je bila kljub temu seznanjena preko odločbe organa druge stopnje). Pri tem je treba tudi ugotoviti, da v zvezi z obrazložitvijo navedenega soglasja ni šlo za nikakršno ugotavljanje novega dejanskega stanja, temveč obrazložitev že obstoječega, zato tudi iz tega razloga po mnenju tožene stranke ni bilo potrebno seznanjanje investitorja z navedeno obrazložitvijo. Trditve v izpodbijani sodbi, da iz sporočil o meritvah emisij, ki jih je za tožečo stranko opravila zato pooblaščena družba K. d.o.o., izhaja, da tožeča stranka kot onesnaževalec pri opravljanju svoje dejavnosti ne presega predpisanih normativov ali okvirov posegov v okolje, za zakonitost prvostopne upravne odločbe niso pomembne. V času izdaje navedene odločbe oziroma odklonilnega poprejšnjega zdravstvenega soglasja z dne 23.12.1999 namreč poročilo o opravljenih meritvah emisij, na katerega se sklicuje izpodbijana sodba, ni bilo pridobljeno oziroma predloženo, zato ga pri izdaji zdravstvenega soglasja ni bilo mogoče uporabiti in je bilo le-to negativno. Investitor bo lahko ponovno vložil zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja, kjer bo predložil zahtevano poročilo in kjer bo le-to lahko imelo učinek, ne pa v tej fazi postopka, ko se ugotavlja zakonitost odločbe glede na predloženo dokumentacijo v času pred izdajo odločbe. Ker je po mnenju tožene stranke izpodbijana sodba nezakonita pritožbenemu sodišču predlaga da izpodbijano sodbo razveljavi in mu zadevo vrne v nov postopek.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je izpodbijana sodba pravilna in zakonita, zato naj pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državni pravobranilec Republike Slovenije ki je kot predstavnik javnega interesa prijavil udeležbo v postopku, odgovora na pritožbo ni podal. Pritožba je utemeljena.

Sodba sodišča prve stopnje ni zakonita. Je pa po presoji pritožbenega sodišča pravilna in zakonita odločba tožene stranke, katero je prvostopno sodišče zaradi kršitev pravil postopka kot nezakonito odpravilo.

Če je v zakonu ali v predpisu, ki temelji na zakonu, določeno, da odloča en organ s poprejšnjim soglasjem drugega organa, se izda odločba potem, ko da drugi organ soglasje. Organ, ki izda odločbo, mora v svoji odločbi navesti akt, s katerim je drugi organ dal ali odrekel soglasje, oziroma navesti da drugi organ v predpisanem roku ni dal niti ni odrekel soglasja (1. odstavek 204. člena ZUP/86). Prav za tak primer pa gre v obravnavanem primeru, ko je prvostopni upravni organ v svoji odločbi, s katero je zavrnil vlogo tožeče stranke za izdajo uporabnega dovoljenja, ugotovil, da je Urad glavnega zdravstvenega inšpektorja z odločbo z dne 23.12.1999 odrekel poprejšnje soglasje k odločbi o uporabnem dovoljenju. Zakon o sanitarni inšpekciji, ki je še veljal v času izdaje navedene odločbe zdravstvenega inšpektorja, je namreč v 11. členu določal, da daje zdravstveni inšpektorat poprejšnje soglasje za izdajo lokacijskega ter gradbenega in uporabnega dovoljenja. Ker je bilo v obravnavanem primeru tako soglasje odklonjeno, je prvostopni upravni organ v skladu s 1. odstavkom 204. člena ZUP/86 pravilno zavrnil izdajo uporabnega dovoljenja, tožena stranka pa je navedeno odločitev potrdila kot pravilno.

Utemeljen je pritožbeni ugovor tožene stranke, da v primeru odločanja po 1. odstavku 204. člena ZUP/86 organ, ki je pristojen za izdajo odločbe, ne more izdati pozitivne odločbe, če nima izrecnega ali fiktivnega soglasja drugega organa. Pravilna je tako ugotovitev tožene stranke, da gre pri izdaji poprejšnjega soglasja za soodločanje. Zato tožena stranka ni kršila pravil upravnega postopka, načela zaslišanja stranke iz 8. člena ZUP/86, ker dodatnega pojasnila zdravstvenega inšpektorata z dne 29.5.2000 glede odklonilnega poprejšnjega soglasja ni posredovala tožeči stranki, da bi se o navedenem pojasnilu lahko izjasnila.

Ker je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, izpodbijana sodba pa nezakonita, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje na podlagi 3. točke 2. odstavka 77. člena ZUS, v zvezi s 1. odstavkom 59. člena ZUS spremenilo tako, da je tožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo.