Jedro

Časovno neprimernost delitve stvari v solastnini lahko utemeljujejo bodisi objektivne bodisi subjektivne okoliščine primera, a morajo biti prehodne narave in s časovno predvidljivim prenehanjem.

Glede na to, da pritožnica nima v lasti nobene druge nepremičnine, njeno slabo premoženjsko stanje in nezaposlenost pa ji nakupa tudi ne omogočata, sicer drži, da so njene potrebe večje kot potrebe predlagateljice. Ta ima namreč stanovanjski problem rešen (čeprav ne z bivanjem v lastni nepremičnini) in je zaposlena. A tudi pri tem kriteriju ni mogoče spregledati ugotovitve sodišča prve stopnje (ki ni izpodbijana), da pritožnica ne izkazuje nobene aktivnosti, da bi svoj ekonomski položaj izboljšala. Tako niti na Zavodu za zaposlovanje ni prijavljena. Ne glede na to, da je pritožnica povsem odklonilna do možnosti, da bi stanovanjski problem rešila z najemom, pa je to po delitvi realna možnost, saj bo prejela denarno izplačilo. Ob vsem povedanem ter ob upoštevanju, da ima predlagateljica tudi večji solastni delež, je presoja, da ima glede na zakonske kriterije pri prevzemu nepremičnine prednost predlagateljica, pravilna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Nasprotna udeleženka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Predlagateljica je predlagala razdružitev solastne nepremičnine, to je stanovanja na naslovu ... Med udeleženkama ni bilo sporno, da fizična delitev nepremičnine ni mogoča, obe pa sta izkazovali interes, da jima sodišče nepremičnino dodeli v izključno last. Nasprotna udeleženka je predlagala tudi odlog delitve.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: I. razdružilo solastno nepremičnino z ID znakom X 1190-12 tako, da je odločilo, da jo v izključno last prejme predlagateljica; II. predlagateljici naložilo, da nasprotni udeleženki v roku treh mesecev po pravnomočnosti sklepa izplača 31.433,33 EUR s pripadki; III. odločilo o zastavni pravici nasprotne udeleženke; IV. nasprotni udeleženki naložilo, da nepremičnino v roku 3 mesecev izroči predlagateljici; V. zavrnilo predlog za odlog delitve in VI. odločitev o stroških pridržalo za poseben sklep.

Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče ugotovitev, da ima predlagateljica prednost, da prevzame nepremičnino, oprlo na dejstvo, da je njen solastni delež večji in znaša 2/3; da nobena od udeleženk nima v lasti druge nepremičnine; da ima predlagateljica stanovanjski problem rešen, nasprotna udeleženka pa bi si ga lahko rešila z najemom, ki bi ga financirala iz prejetih sredstev; da je sicer stanovanje doslej uporabljala nasprotna udeleženka, a pri tem ni upoštevala pravic predlagateljice kot solastnice (dostop ji je v celoti onemogočila), poleg tega pa z njim ni skrbno upravljala (zaradi nerednih plačil je prišlo do izklopa elektrike) in v trenutku odločanja v stanovanju niti ni živela; da je predlagateljica za razliko od nasprotne udeleženke, ki tega niti ni trdila, sposobna izplačila in da nasprotna udeleženka ni izkazala nobene aktivnosti v smeri izboljšanja svojega premoženjskega stanja. Predlog za odlog pa je zavrnilo zato, ker nasprotna udeleženka ni zatrjevala in izkazala razlogov, ki bi bili prehodne narave s predvidljivim prenehanjem.

3. Zoper odločitev se pritožuje nasprotna udeleženka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da se odločitev spremeni tako, da se delitev odloži za tri leta, podrejeno pa, da se opravi civilna delitev oziroma odločitev razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

Nasprotuje ugotovitvi, da v stanovanju dejansko ne prebiva. Bila je le začasno odsotna, ker je skrbela za stanovanje prijateljev. Tako bivanje zato ne pomeni rešitve njenega stanovanjskega problema. Dosedanja raba je zato v njeno korist. V njeno korist so tudi potrebe. Je v slabem finančnem položaju, nima v lasti druge nepremičnine in nima rešenega stanovanjskega problema. Predlagateljica pa je zaposlena, živi v najemu in ima stanovanjski problem rešen. Nasprotuje ugotovitvi, da je predlagateljica sposobna izplačila. Sodišče za to nima konkretnih dokazov, ampak je odločitev oprlo le na izpovedbo predlagateljice. Njeno realno stanje izkazuje prošnja za brezplačno pravno pomoč in prošnja za oprostitev plačila takse. Svoje sposobnosti izplačila predlagateljica kljub pozivom ni izkazala. Neizkazane in nerealne so njene trditve o privarčevanih sredstvih oziroma sposobnosti za pridobitev kredita. Sodišče nasprotno udeleženko postavlja v položaj, ko so kršene njene človekove pravice, zlasti lastninska pravica, njeno dostojanstvo ter ekonomski in socialni položaj. Ker sta obe udeleženki v slabem finančnem položaju, bi moralo odločiti v korist nasprotne udeleženke oziroma vsaj odložiti delitev ali pa nepremičnino prodati na javni dražbi.

4. Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

Glede odloga

6. Na podlagi tretjega odstavka 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) lahko sodišče odloži delitev za največ tri leta, če kdo od solastnikov izkaže močnejši interes, da se stvar še nekaj časa ne razdeli, kot je interes solastnika, ki predlaga delitev. Določba dopolnjuje določbo prvega odstavka 69. člena SPZ, po kateri ima solastnik vedno pravico zahtevati delitev stvari, razen ob neprimernem času. Pravni standard časovne neprimernosti tako že zakon omejuje z obdobjem treh let, sodna praksa1 in teorija2 pa sta zavzeli stališče, da časovno neprimernost lahko utemeljujejo bodisi objektivne bodisi subjektivne okoliščine primera, a morajo biti prehodne narave in s časovno predvidljivim prenehanjem. Kot je pritožbeno sodišče izpostavilo v zadevi I Cp 1632/2017, se v teh stališčih odraža pomen in teža pravice vsakega solastnika stvari, da doseže delitev - in s tem prenehanje solastninske skupnosti - ne glede na to, ali se drugi solastniki s tem strinjajo ali ne. Vse to je pritožnici pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Ob upoštevanju njenih navedb, s katerimi je utemeljevala predlog za odlog (da bo čez tri leta mogoče ponovno presoditi, ali bo predlagateljico zmožna izplačati, pri čemer konkretnih trditev, s katerimi bi utemeljila možnost, da bo njeno premoženjsko stanje takrat drugačno, ni ponudila) in ugotovljenih okoliščin konkretnega primera (ugotovljeno je, da nasprotna udeleženka ni aktivna iskalka zaposlitve in ima svojevrsten pogled na lastno preživljanje), pa je sprejelo tudi pravilno odločitev, ko je odlog zavrnilo. Ker je izčrpne razloge o tem navedlo že sodišče prve stopnje, jih pritožbeno sodišče ne ponavlja, ampak se nanje le sklicuje. Dodaja le to, da na odločitev o odlogu ne more vplivati sklicevanje pritožnice na nerešen stanovanjski problem, saj tudi za to okoliščino ni trdila (še manj pa izkazala), da je prehodne narave in da bo v tem pogledu najkasneje v treh letih položaj drugačen.

Glede delitve

7. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da iz pritožbe ni povsem jasno razvidno, ali nasprotna udeleženka odločitvi, da nepremičnino prevzame predlagateljica, nasprotuje zato, ker meni, da ima sama pri tem prednost (in torej predlaga, da jo prevzame sama3) ali zato, ker meni, da ji predlagateljica ni sposobna izplačati vrednosti njenega solastnega deleža (in zato predlaga, da se nepremičnina proda na javni dražbi4). Zaradi popolnosti odgovora bo zato pritožbeno sodišče odgovorilo na obe možnosti.

8. Poleg kriterijev, ki jih za presojo, kateri od solastnikov, ki se potegujejo za prevzem nepremičnine, ima prednost (velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe in potrebe solastnikov), sodna praksa kot upošteven kriterij pri določitvi prednosti upošteva tudi dejansko oziroma realno zmožnost solastnika za izplačilo ostalih solastnikov v roku, ki ga določa šesti odstavek 70. člena SPZ5. Glede na to, da je pritožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje sama priznala, da izplačila ni sposobna, drugačnih trditev pa ne ponuja niti v pritožbi, je že iz tega razloga njeno nasprotovanje sprejeti odločitvi zato, ker bi želela stanovanje sama prejeti v izključno last, neutemeljeno.

9. Pritožbeno sodišče pa tudi sicer soglaša, da nasprotna udeleženka, ob upoštevanju kriterijev iz petega odstavka 70. člena SPZ, nima prednosti pred predlagateljico. Res je, da je stanovanje doslej uporabljala, a je bila, česar ne izpodbija, pri tem izključevalna do večinske solastnice. Le-tej je dostop popolnoma onemogočila, v postopku pa tudi ni trdila, da bi za uporabo, ki njen solastni delež presega, plačevala. Tudi ni sporno, da njeno upravljanje s solastno nepremičnino ni bilo skrbno, saj je prišlo do odklopa elektrike. Takšna dosedanja uporaba, za katero ni imela soglasja solastnice, pa ne more biti odločilen kriterij pri razdelitvi. Glede na to, da pritožnica nima v lasti nobene druge nepremičnine, njeno slabo premoženjsko stanje in nezaposlenost pa ji nakupa tudi ne omogočata, sicer drži, da so njene potrebe večje kot potrebe predlagateljice. Ta ima namreč stanovanjski problem rešen (čeprav ne z bivanjem v lastni nepremičnini) in je zaposlena. A tudi pri tem kriteriju ni mogoče spregledati ugotovitve sodišča prve stopnje (ki ni izpodbijana), da pritožnica ne izkazuje nobene aktivnosti, da bi svoj ekonomski položaj izboljšala. Tako niti na Zavodu za zaposlovanje ni prijavljena. Ne glede na to, da je pritožnica povsem odklonilna do možnosti, da bi stanovanjski problem rešila z najemom, pa je to po delitvi realna možnost, saj bo prejela denarno izplačilo. Ob vsem povedanem ter ob upoštevanju, da ima predlagateljica tudi večji solastni delež, je presoja, da ima glede na zakonske kriterije pri prevzemu nepremičnine prednost predlagateljica, pravilna.

10. Edino dejstvo, ki bi lahko vplivalo na odločitev (v smeri delitve s prodajo in razdelitvijo kupnine), je zato sposobnost predlagateljice, da nasprotno udeleženko izplača. V zvezi s tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da predlagateljica dokazila, da že razpolaga z zneskom za izplačilo, res ni predložila. Drži tudi, da njeni dohodki niso visoki. Tako iz izjave o premoženjskem stanju, ki jo je predlagateljica sodišču predložila v oktobru 2016, izhaja, da prejema 557,38 EUR plače, iz odločbe Bpp 1878/2017 z dne 30. 8. 2017 (list. št. 63), na katero opozarja pritožnica, pa, da lastni dohodek družine (to je povprečni dohodek na družinskega člana) znaša 752,03 EUR. Ta dejstva pa po presoji pritožbenega sodišča ne narekujejo ugotovitve, da predlagateljica izplačila ni sposobna. Glede na to, da je dolžna izplačati (le) 1/3 ocenjene vrednosti nepremičnine (to je znesek 31.433,33 EUR) in da bo na podlagi izpodbijanega sklepa postala lastnica stanovanja v vrednosti 94.300 EUR, bo tudi ob upoštevanju višine njenih rednih dohodkov, lahko (ob ustrezno prilagojeni dobi odplačevanja) pridobila (hipotekarni) kredit in s tem sredstva za izplačilo. Strah nasprotne udeleženke, da vrednost njenega solastnega deleža ne bo plačana, pa je odveč tudi zaradi zakonite zastavne pravice, ki bo vknjižena pri sporni nepremičnini.

11. Končno na odločitev ne more vplivati niti pritožničino sklicevanje na človekove pravice, to je lastninsko pravico ter svoj ekonomski in socialni položaj, saj so te njene pravice omejene s enakimi pravicami predlagateljice. Tehtanje, kateri pravici dati v konkretnem primeru prednost, pa je sodišče prve stopnje opravilo v okviru presoje predlaganega načina delitve in presoje predloga za odlog ter o tem navedlo tudi prepričljive razloge, ki odločitev, ki daje prednost predlagateljičini pravici do delitve in do prevzema nepremičnine, utemeljujejo.

12. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere je v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) dolžno paziti po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

13. Pritožnica do povračila priglašenih pritožbenih stroškov, ki jih predstavljajo stroški zastopanja, ni upravičena. V nepravdnem postopku, pri čemer postopek za delitev stvari ni izjema, udeleženci trpijo vsak svoje stroške (glej prvi odstavek 35. člena v zvezi z 126. členom ZNP). To velja tudi za pritožbeni postopek.

1 Glej sklepa VSL I Cp 1671/2015 in I Cp 1632/2017. 2 Glej V. Rijavec, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV založba, 2004, stran 351. 3 To bi izhajalo iz dejstva, da izpodbija presojo vseh kriterijev, razen solastnih deležev in iz v predzadnjem odstavku navrženega očitka, da bi sodišče moralo odločiti v njeno korist. 4 To pa bi izhajalo iz predloga pritožbenemu sodišču v uvodu in zaključku pritožbe. 5 Primerjaj sklep VSRS II Ips 334/2014 in sklepe VSL II Cp 2111/2009, I Cp 2974/2015, I Cp 647/2016, II Cp 843/2017 in II Cp 241/2018.