Jedro

Med pravdnima strankama sta bili sklenjeni dve posojilni pogodbi, posojilna pogodba z dne 8.12.2000 in posojilna pogodba z dne 29.8.2000. Ker je tožeča stranka s tožbo uveljavljala vrnitev posojila po pogodbi z dne 29.8.2000, je s tem, ko je s pripravljalno vlogo te navedbe spremenila in pričela uveljavljati vrnitev posojila po pogodbi z dne

8.12.2000, spremenila tožbo po 2. odst. 184. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP (sprememba istovetnosti zahtevka).

Glede na to ni mogoče soglašati s stališčem sodišča prve stopnje, da ne gre za spremembo tožbe, ker da tožbeni zahtevek ni bil spremenjen (v obeh primerih je uveljavljena vrnitev zneska 2.719.000,00 SIT).

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (kolikor je tožbenemu zahtevku ugodeno) r a z v e l j a v i in se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da mora v roku 15 dni tožeči stranki povrniti

2.719.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi po zakonsko določeni obrestni meri zamudnih obresti od 18.12.2000 do plačila in ji povrniti stroške postopka v znesku 219.570,00 SIT z zamudnimi obrestmi po zakonsko določeni obrestni meri zamudnih obresti od 18.9.2002 do plačila; zavrnilo je višji tožbeni zahtevek za plačilo zamudnih obresti od zneska

2.719.000,00 SIT za čas od 4.12.2000 do 17.12.2000. Proti navedeni sodbi je tožena stranka, smiselno v delu, s katerim je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno, vložila pritožbo, v kateri se sklicuje na enake razloge, kot jih je navajala že v odgovoru na tožbo in v odgovoru na pripravljalno vlogo. Vztraja pri tem, da tožeča stranka umakne tožbo oziroma, da se tožbo zavrne, saj so bila sredstva, kot je bilo navedeno v postopku, v skladu s pogodbo vrnjena v celoti. Ni dopustno kakršnokoli spreminjanje tožbe, še posebno pa ob dejstvu, da se spreminja celo pogodba, ki je osnova za tožbo, da ne govorimo o tem, da s tem postanejo brezpredmetne vse priloge, na katere se sodišče celo sklicuje kot na dokazni material. Opozarja, da bi se v primeru upoštevanja prvotne tožbe zgodilo celo to, da bi bila tožeča stranka poplačana za sredstva, ki jih je že dobila vrnjena. Slednje je celo razvidno iz spisa, da je stranka celo zahtevala vračilo sredstev od podjetja F. d.d. A. dne 5.9.2001, čeprav je ta sredstva že dobila povrnjena. Opozarja, da sta to dve čisto ločeni zadevi in vztraja pri tem, da se tožba zavrne, saj se sedanji zahtevek nanaša na čisto drugo vsebino. Iz slednjega tudi sledi, da zaradi vsega naštetega tožena stranka ni pripravljena povrniti stroškov postopka in plačati zamudnih obresti.

Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo tožene stranke in predlagala njeno zavrnitev.

Pritožba tožene stranke je utemeljena.

Tožeča stranka je tožbo temeljila na trditvi, da je s toženo stranko sklenila posojilno pogodbo in aneks k posojilni pogodbi z dne 29.8.2000, po kateri ji je bila tožena stranka dolžna do 4.12.2000 vrniti posojilo v višini 3.000.000,00 SIT. V zavarovanje posojila ji je tožena stranka izročila bianco menico z izjavo in bianco akceptni nalog, poleg tega pa sta stranki v zavarovanje terjatve sklenili še Pogodbo o odstopu terjatve z dne 2.10.2000 in aneks k tej pogodbi, po kateri ji je tožena stranka odstopila svojo terjatev v višini 3.651.237,00 SIT, ki jo ima do družbe F. d.d., A. Ker tožena stranka do dogovorjenega dne posojila ni vrnila, je tožeča stranka 24.1.2001 predložila na vnovčenje tam navedeni akceptni nalog, ki pa je bil s strani APP zavrnjen, ker tožena stranka ni imela zadostnega kritja na računu; akceptni nalog je bil vnovčen le v višini 281.000,00 SIT. S tožbo je od tožene stranke zahtevala, da ji vrne iz naslova danega posojila znesek 2.719.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.12.2000 do plačila.

V odgovoru na tožbo je tožena stranka zatrjevala, da je svoj dolg po posojilni pogodbi z dne 29.8.2000 in zadnjem aneksu z dne 2.11.2000 poravnala 6.12.2000, torej le z dvodnevno zamudo; o teh svojih trditvah je predložila listinske dokaze, med drugim tudi omenjeno posojilno pogodbo z aneksom.

Po prejemu odgovora na tožbo je tožeča stranka vložila pripravljalno vlogo, v kateri je navajala, da je prišlo do pomote pri citiranju datuma sklenitve posojilne pogodbe, da se vtoževani znesek dejansko nanaša na posojilno pogodbo z dne 8.12.2000, da k tej pogodbi ni bil sklenjen noben aneks in da so nepravilne tudi navedbe v zvezi s Pogodbo o odstopu terjatve z dne 2.10.2000 (odstop terjatve do družbe F.).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta med pravdnima strankama bili sklenjeni dve posojilni pogodbi, in sicer tako posojilna pogodba z dne 8.12.2000 (priloga A 1 oz. A 10), kot tudi posojilna pogodba z dne 29.8.2000 (priloga B 3).

Ker je tožeča stranka s tožbo uveljavljala vrnitev posojila po pogodbi z dne 29.8.2000, je s tem, ko je s pripravljalno vlogo te navedbe spremenila in pričela uveljavljati vrnitev posojila po pogodbi z dne 8.12.2000, spremenila tožbo po 2. odst. 184. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP (sprememba istovetnosti zahtevka). Glede na to ni mogoče soglašati s stališčem sodišča prve stopnje, da ne gre za spremembo tožbe, ker da tožbeni zahtevek ni bil spremenjen (v obeh primerih je uveljavljena vrnitev zneska 2.719.000,00 SIT).

Po določilu 1. odst. 185. čl. ZPP je za spremembo tožbe potrebna privolitev tožene stranke. Kot je razvidno iz predmetnega spisa, tožena stranka takšne privolitve ni dala, sodišče prve stopnje pa o tem, ali bi bila dovolitev spremembe tožbe smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama (1. odst. 185. čl. ZPP), ni odločalo, pač glede na svoje stališče v izpodbijani sodbi, da ne gre za spremembo tožbe. Ker pa tožena stranka v pritožbi ponavlja svoje nasprotovanje spremembi tožbe, je zato, ker je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbe ZPP, ki se nanašajo na spremembo tožbe, to pa je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe (1. odst. 339. čl. ZPP), moralo pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugoditi, sodbo v izpodbijanem delu razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje zato, da v ponovljenem postopku odpravi zgoraj navedeno nepravilnost (354. čl. ZPP).