Jedro

Pritožba, v kateri pritožnik zgolj pavšalno nasprotuje razlogom sodbe Upravnega sodišča oziroma se konkretizirano ne sooči z razlogi, na katerih temelji izpodbijana odločitev, ne omogoča vsebinske presoje pritožbenih očitkov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče zavrnilo tožbo zoper sklep št. 2142-2747/2025/27 (1222-15) z dne 22. 4. 2026, s katerim je Ministrstvo za notranje zadeve zavrglo tožnikov prvi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite.

2.V obrazložitvi je ob sklicevanju na drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) pritrdilo toženki, da tožnik ni izkazal kriterijev iz 64. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1). Presodilo je, da želja po delu oziroma ekonomski razlogi po 20., 26. in 28. členu ZMZ-1 ne predstavljajo podlage za priznanje mednarodne zaščite, zato tožniku ne morejo znatno povečati verjetnosti, da izpolnjuje pogoje za njeno priznanje. Dodatno je navedlo, da tožnik ni pojasnil vpliva časovne razlike med vročitvijo sklepa o omejitvi gibanja in izpodbijanega sklepa na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, zato tega ugovora ni moglo preizkusiti. Nadalje je pojasnilo, da tožnik z novimi navedbami o zdravstvenih težavah, ki jih ni konkretiziral, in domnevnih grožnjah v izvorni državi, o katerih naj v prvem postopku odločanja ne bi mogel izpovedati, tudi če bi bile resnične in dopustne kot novote po 52. členu ZUS-1 oziroma 64. členu ZMZ-1,1 ni zadostil dokaznemu bremenu, da te okoliščine pomembno povečujejo verjetnost izpolnjevanja pogojev za priznanje mednarodne zaščite. Njegovo izpovedbo o napadu tolpe, zaprtju in pretepanju v Maroku je ocenilo kot zadevo zasebne narave, ki ni povezana z razlogi za mednarodno zaščito, pri čemer je pojasnilo, da tolpa ne predstavlja subjekta preganjanja ali resne škode iz 24. člena ZMZ-1. Nazadnje je pojasnilo, da tožniku v času prestajanja zaporne kazni ni bilo onemogočeno pravno varstvo, saj bi lahko prek odvetnika v kazenski zadevi vzpostavil stik s svetovalko za begunce in vložil pritožbo v postopku mednarodne zaščite.

3.Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper sodbo vložil pritožbo, v kateri navaja, da jo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov. Zatrjuje, da je sodišče napačno ocenilo izvedene dokaze in neutemeljeno ugotovilo neskladja v njegovih izjavah. Pojasnjuje, da je ves čas izpovedoval enako, do zmede pa je prišlo zaradi številnih postopkov in odločb, ki jih med seboj težko loči. Meni, da sodišče ni upoštevalo, da je prava neuka stranka in da kljub pomoči odvetnika ne more v celoti razumeti razlik med posameznimi postopki ter kaj se od njega pričakuje. Navaja, da je odgovarjal predvsem na zastavljena vprašanja, zato bi ob bolj konkretnih vprašanjih podal tudi dodatna pojasnila, zlasti glede družinskih okoliščin. Zato meni, da očitki o nekonsistentnosti niso utemeljeni in da je bil ves čas verodostojen. Dodatno navaja, da je sodišče prve stopnje v celoti sledilo navedbam toženke, ne da bi za to navedlo razlog. Sodišču prve stopnje očita tudi, da ni preverilo okoliščin, "zakaj namera o mednarodni zaščiti ni bila podana prej". Nadalje izpostavlja, da se sodišče ni opredelilo do dejstva, da je na naroku pokazal brazgotine po telesu, ki naj bi bile posledica nasilja v Maroku, niti do njegove izpovedbe, da bo v primeru vrnitve v Maroko umrl. Meni, da iz navedenega jasno izhaja, da bi bil ob vrnitvi v Maroko izpostavljen nasilju. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

4.Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Vrhovno sodišče ugotavlja, da se pritožnik v pritožbi konkretizirano ne sooča z razlogi, na katere je Upravno sodišče oprlo izpodbijano sodbo in s katerimi je pritrdilo odločitvi toženke. Tako pavšalno zatrjuje, da je Upravno sodišče napačno ocenilo izvedene dokaze in neutemeljeno ugotovilo neskladja v njegovih izjavah. Pri tem pa ne pojasni, katere konkretne dokaze naj bi sodišče napačno ocenilo. Neskladja v izjavah, o katerih polemizira v pritožbi, namreč sploh niso bila ugotovljena v izpodbijani sodbi in zato tudi ne predstavljajo razlogov, na katerih temelji odločitev sodišča.

7.Na ravni splošnega nestrinjanja so tudi pritožbene navedbe, da je Upravno sodišče v celoti sledilo navedbam toženke, za kar naj ne bi imelo razloga oziroma naj ga ne bi navedlo. Nekonkretiziran je tudi očitek, da sodišče ni preverilo okoliščin, "zakaj namera o mednarodni zaščiti ni bila podana prej". Pritožnik namreč ne pojasni, katere konkretne okoliščine naj bi sodišče moralo preveriti, zakaj naj bi jih bilo sodišče dolžno preveriti oziroma kateremu razlogu izpodbijane sodbe s tem nasprotuje. Zaradi takšne nekonkretiziranosti se Vrhovno sodišče do navedenega očitka vsebinsko ne more opredeliti.

8.Ne drži tudi očitek, da se Upravno sodišče ni opredelilo do tega, da je pritožnik na naroku pokazal brazgotine po telesu, ki naj bi bile posledica nasilja v Maroku, niti do njegove izpovedbe, da bi v primeru vrnitve v Maroko umrl. Upravno sodišče se je do tega opredelilo v 20. točki obrazložitve, ko je pojasnilo, da se tožnik v tožbi na novo sklicuje na zdravstvene težave, ki jih ni konkretiziral, in domnevne grožnje v izvorni državi, o katerih naj v prvem postopku odločanja ne bi mogel izpovedati. Pri tem je navedlo, da tudi če bi bile te navedbe resnične in dopustne kot novote po 52. členu ZUS-1 oziroma 64. členu ZMZ-1, tožnik z njimi ni zadostil dokaznemu bremenu, da pomembno povečujejo verjetnost izpolnjevanja pogojev za priznanje mednarodne zaščite. Ob tem je njegovo izpovedbo o napadu tolpe, zaprtju in pretepanju v Maroku ocenilo kot zadevo zasebne narave, ki ni povezana z razlogi za mednarodno zaščito, ter pojasnilo, da tolpa ne predstavlja subjekta preganjanja ali resne škode iz 24. člena ZMZ-1.

9.Iz navedenih razlogov in ker ostale pritožbene navedbe niso bistvene, podani pa niso niti razlogi, na katere Vrhovno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.

-------------------------------

1Sodišče prve stopnje je sicer napačno navedlo 64. člen ZUS-1 namesto pravilno 64. člen ZMZ-1.