Jedro

Ob upoštevanju k tožbi priloženih dokazil je sodišče tožbo obravnavalo kot tožbo zaradi molka tožene stranke po določbah 28. in 69. člena ZUS-1. Iz tožbe priloženih listin in iz odgovora tožene stranke na tožbo je razvidno, da tožena stranka v predpisanem roku ni izdala odločbe o strankini pritožbi in da jo tudi na novo zahtevo ni izdala. Odločitve o pritožbi tudi ne vsebuje sklep z dne 7. 3. 2011, kot to želi prikazati tožena stranka. S tem sklepom je bil postopek obnovljen, to pa ne pomeni odločitve o pritožbi. Z navedenim sklepom, ki ga je izdala tožena stranka po uradni dolžnosti, je ponovno obnovila postopek odločanja o vlogi za sofinanciranje iz javnih sredstev, ki jo je vložila tožeča stranka. Ob tem pa je spregledala, da je enako odločitev (glede obnove postopka) že sprejela v sklepu z dne 19. 1. 2011. Postopek po tem sklepu (z dne 19. 1. 2001) še ni končan, saj je tožeča stranka vložila pritožbo, o kateri pa pritožbeni organ še ni odločal. To pomeni, da je organ ponovno odločal o stvari, o kateri se že vodi upravni postopek, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka, kar je tudi razlog za odpravo izpodbijanega sklepa, saj je bil izdan nezakonito.

Izrek

I. Zadevi II U 224/2011 in II U 263/2011 se združita v skupno obravnavo in odločanje ter se zadeva naprej vodi kot II U 224/2011. II. Tožbi zaradi molka organa (v zadevi II U 224/2011) se ugodi in se Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo naloži, da v roku 30 dni izda upravni akt, s katerim bo odločilo o pritožbi tožeče stranke zoper sklep Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko št. 4300-55/2009/1771 z dne 19. 1. 2011. III. Tožbi (v zadevi II U 263/2011) se ugodi in se sklep tožene stranke št. 4300-55/2009/2000 z dne 7. 3. 2001 odpravi.

IV. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v skupnem znesku 160,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

K I. točki izreka:

1. Sodišče je zadevi II U 224/2011 in II U 263/2011 združilo v skupno obravnavo in odločanje na podlagi prvega odstavka 42. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V obeh sporih gre za iste stranke postopka, po vsebini pa gre za odločanje o vlogi tožeče stranke, ki jo je oddala na podlagi Javnega poziva za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „regionalni razvojni programi“ razvojne prioritete „razvoj regij“ operativnega programa, krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007 - 2013 za obdobje 2010 - 2012 (Uradni list RS, št. 7/10 – v nadaljevanju Javni poziv).

K II. točki izreka:

2. Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (v nadaljevanju tožena stranka) je dne 11. 8. 2010 izdala sklep, s katerim je vlogi tožeče stranke za sofinanciranje operacije „sekundarna oskrba najbolj ogroženih območij Občine ... – tretja faza“, evidenčna številka vloge 4300-55/2009/458, ugodila. Odobreno je bilo financiranje v višini 572.925,68 EUR, oziroma največ 85 % verodostojno izkazanih in plačanih upravičenih stroškov operacije, ob upoštevanju 98 % finančne vrzeli z navedeno operacijo. Nadalje je tožena stranka dne 11. 11. 2010 izdala sklep, s katerim je odpravila sklep z dne 11. 8. 2010 in odločila, da se vlogi tožeče stranke za sofinanciranje operacije ne ugodi. Iz obrazložitve tega sklepa je razvidno, da je strokovna komisija pri ponovnem pregledu vloge ugotovila, da je izjava, da se operacija, ki je predmet vloge, ne financira iz kohezijskega sklada in ni vključena v operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, neustrezna, ter da vloga ne izpolnjuje pogojev javnega poziva. Tožeča stranka je zoper ta sklep vložila pritožbo o kateri je tožena stranka odločala s sklepom z dne 8. 12. 2010 in sklep z dne 11. 11. 2010 odpravila in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponovni postopek. Dne 19. 1. 2011 je tožena stranka izdala sklep o obnovi postopka obravnave vloge tožeče stranke na podlagi 1. in 5. točke prvega odstavka 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in (ponovno) odpravila sklep z dne 11. 8. 2010 ter odločila, da se vlogi tožeče stranke za sofinanciranje operacije ne ugodi. Zoper ta sklep je tožeča stranka vložila pritožbo, o kateri pa ni bilo odločeno, zato je tožeča stranka dne 24. 5. 2011 pri Upravnem sodišču vložila tožbo zaradi molka organa. Sodišče je to tožbo evidentiralo pod opr. št. II U 224/2011. 3. Tožeča stranka v tožbi zaradi molka navaja, da ker o pritožbi zoper sklep ni bilo odločeno, je 31. 3. 2001 postopala skladno z 2. odstavkom 28. člena ZUS-1 in vložila zahtevo za izdajo odločbe o pritožbi. Ker v zakonsko določenem 7-dnevnem roku tožeča stranka ni prejela odgovora oziroma odločitve o pritožbi, je skladno z drugim odstavkom 28. člena ZUS-1 vložila tožbo.

4. Tožena stranka je na poziv sodišča, da odgovori na tožbo zaradi molka in pojasni, zakaj o pritožbi ni bilo odločeno, sodišču posredovala odgovor, v katerem je predvsem povzela kronologijo zadeve in pojasnila, da je na podlagi vložene pritožbe izdala sklep št. 4300-55/2009/2000 z dne 7. 3. 2011, s katerim je obnovila postopek po uradni dolžnosti. Zato tudi meni, da tožba tožeče stranke zaradi molka organa ni utemeljena, saj je bil postopek obnovljen.

5. Tožba zaradi molka je utemeljena.

6. Tožena stranka je dne 20. 1. 2010 na podlagi proračuna Republike Slovenije za leto 2010 in 2011, Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2010 in 2011, Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, Uredbe o regionalnih razvojnih programih, Sklepa o razvrstitvi razvojnih regij po stopnji razvitosti za programsko obdobje 2007 – 2013, Uredbe o dodeljevanju regionalnih spodbud, Uredbe o izvajanju postopkov pri porabi sredstev Evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007 – 2013, Nacionalnega strateškega referenčnega okvira za obdobje 2007 – 2013 in Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, izdala odločbo št. 4300-55/2009-1 o začetku postopka javnega poziva in imenovanju strokovne komisije za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „regionalni razvojni programi“ razvojne prioritete „razvoj regij“ Operativnega programa krepitve regionalnih potencialov 2007 – 2013, za obdobje 2010 – 2012. V odločbi, ki jo je izdal minister brez listnice je bil določen pričetek postopka, vodja postopka, strokovna komisija, ki med drugim pripravlja sklepe o zavrnitvi vlog oziroma sklepe o zavrženju vlog, višine nepovratnih sredstev, roke za sprejem vlog in obveščanje o izboru. Pravice do pritožbe je v obravnavanem primeru urejena v 15. točki dokumentacije Javnega poziva, in sicer se za pritožbeni postopek uporabljajo določbe 9. člena Uredbe o dodeljevanju regionalnih spodbud (Ur. l. RS št. 113/09, v nadaljevanju Uredba). Ta določa, da lahko vlagatelj vloge vloži pri uporabniku pritožbo zoper sklep, s katerim je bila vloga zavržena, ali sklep o izbiri v roku osmih dni od prejema sklepa. Pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji. Predmet pritožbe ne morejo biti kriteriji poziva. Uporabnik mora o pritožbi odločiti v roku 15 dni s sklepom. Uporabnik je proračunski uporabnik na državni ravni (1. odstavek 2. člena Uredbe), torej v našem primeru tožena stranka.

7. V primeru javnih razpisov, kot je obravnavani, gre za javno upravno zadevo v smislu 4. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), v kateri se določbe ZUP smiselno uporabljajo, kolikor področje ni urejeno s posebnim zakonom. Smiselna uporaba ZUP pa pomeni uporabo tistih institutov ZUP, ki so po naravi stvari smiselni in mogoči. Po 232. členu ZUP, ki se v obravnavani zadevi uporablja, ker gre za javno pravno stvar, o pritožbi, ki jo je na prvi stopnji izdal nosilec javnega pooblastila, odloča organ, določen z zakonom. Če zakon ne določa, kateri organ je pristojen za odločanje o pritožbi, odloča o njej stvarno pristojno ministrstvo. V obravnavnem primeru je v Uredbi določeno, da o pritožbi odloča tožena stranka, torej isti organ, ki je sicer odločal o vlogi tožeče stranke, pri čemer je o vlogi odločala strokovna komisija, ki jo je imenoval predstojnik tožene stranke, o pritožbi pa odloča predstojnik tožene stranke. Po presoji sodišča načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP zahteva, da je treba pred izdajo odločbe stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Po tretjem odstavku 9. člena ZUP namreč organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva glede katerih strankam ni bila dana možnost, da se izjavijo. Zato je bila tožeči stranki z vročitvijo sklepa z dne 19. 1. 2011 pravilno dana tudi možnost, da se v postopku izjavi o odločilnih dejstvih in okoliščinah, kar je storila v vloženi pritožbi.

8. Sodišče je tožbo ob upoštevanju tožbi priloženih dokazil obravnavalo kot tožbo zaradi molka tožene stranke po določbah 28. in 69. člena ZUS-1. Določba drugega odstavka 28. člena ZUS-1 določa, če organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem z zakonom določenem roku ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh, sme stranka sprožiti upravni spor kot če bi bila njena pritožba zavrnjena. V obravnavanem primeru so procesna pravila glede organa, ki odloča o pritožbi sicer specifična (kar je pojasnjeno v 6 in 7 točki), upoštevajoč dejstvo, da je tožena stranka po strokovni komisiji, ki jo je imenoval minister brez listnice odločala o vlogi, zoper tako odločitev pa je dovoljena pritožba, o kateri prav tako odloča tožena stranka (njen predstojnik).

9. Iz tožbe priloženih listin in iz odgovora tožene stranke na tožbo je razvidno, da tožena stranka v predpisanem roku ni izdala odločbe o strankini pritožbi in da jo tudi na novo zahtevo ni izdala. Odločitve o pritožbi tudi ne vsebuje sklep z dne 7. 3. 2011, kot to želi prikazati tožena stranka. S tem sklepom je bil postopek obnovljen, to pa ne pomeni, na kar pravilno opozarja tožena stranka, odločitve o pritožbi.

10. Sodišče zato ugotavlja, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za vložitev tožbe v upravnem sporu zaradi molka drugostopenjskega organa predpisuje določbe ZUS-1, zato je tožbi na podlagi prvega odstavka 69. člena ZUS-1 ugodilo in naložilo toženi stranki, da odloči o tožnikovi pritožbi zoper izpodbijani sklep z dne 19. 1. 2011. Tožena stranka bo morala o pritožbi odločiti v roku 30 dni od dneva, ko postane ta sodba pravnomočna. Rok za odločitev o pritožbi je sodišče določilo ob smiselni uporabi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1. K III. točki izreka:

11. Dne 7. 3. 2011 je tožena stranka po uradni dolžnosti v zadevi vloge tožeče stranke izdala sklep, s katerim je odločila, da se postopek tožeče stranke za sofinanciranje operacije (ponovno) obnovi po uradni dolžnosti, in sicer v obsegu, ki se nanaša na izjavo odgovorne osebe Občine ..., da navedena operacija ni financiranja iz kohezijskega sklada in ni vključena v operativni program okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 – 2013. Zoper ta sklep je tožeča stranka vložila pritožbo, ki pa jo je tožena stranka z odločbo z dne 17. 5. 2011 zavrnila kot neutemeljeno. Zoper sklep z dne 7. 3. 2011 je bila po tožeči stranki vložena tožba s predlogom, da se izpodbijani sklep odpravi. To tožbo je sodišče evidentiralo pod opr. št. II U 263/2011. 12. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je tožena stranka bistveno kršila pravila postopka, kar je pripeljalo do nezakonitosti sklepa. Sicer napada sklep tudi po vsebini, to je glede razloga za obnovo postopka. Sklepno sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi.

13. Tožba je utemeljena.

14. Sodišče po pregledu vseh upravnih spisov in tožbenih navedb ugotavlja, da je tožeča stranka z izpodbijanim sklepom z dne 7. 3. 2011, ki ga je izdala po uradni dolžnosti, ponovno obnovila postopek odločanja o vlogi za sofinanciranje iz javnih sredstev, ki jo je vložila tožeča stranka. Ob tem pa je spregledala, da je enako odločitev (glede obnove postopka) že sprejela v sklepu z dne 19. 1. 2011, in sicer v 1. točki izreka. Postopek po tem sklepu (z dne 19. 1. 2001) še ni končan, saj je tožeča stranka vložila pritožbo, o kateri pa pritožbeni organ (tožena stranka) še ni odločal. To pomeni, da je organ ponovno odločal o stvari, o kateri se že vodi upravni postopek, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka, kar je tudi razlog za odpravo izpodbijanega sklepa z dne 7. 3. 2011, saj je bil izdan nezakonito.

15. Po povedanem je sodišče izpodbijani sklep odpravilo na podlagi v 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1. Sodišče je izpodbijani sklep zgolj odpravilo, saj bo morala tožena stranka najprej odločiti o pritožbi tožeče stranke zoper sklep z dne 19. 1. 2011, s katerim je, kot že navedeno, že bil obnovljen postopek odločanja o vlogi tožeče stranka za sofinanciranje iz javnih sredstev. Tožena stranka bo torej najprej presodila ali je pritožba tožeče stranke, ki napada sklep o obnovi postopka z dne 19. 1. 2011, utemeljena ali ne. Šele potem se bo lahko postopek nadaljeval. K IV. točki izreka:

16. Odločitev o stroških temelji na določbi 25. člena ZUS-1. V obravnavani zadevi je tožeča stranka uspela z vložitvijo obeh tožb, ki ju je bila prisiljena vložiti zaradi varovanja svojih pravic. Zato je sodišče odločilo, da je tožena stranka v obeh zadevah tožeči stranki dolžna povrniti stroške postopka v skupnem znesku 160 EUR, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.