Jedro

Določba 34. člena ZNP-1 daje podlago za upoštevanje novih dejstev in dokazov, če so v korist oseb iz 6. člena istega zakona. Ta pogoj je v obravnavani zadevi izpolnjen. Poročilo klinične psihologinje B. B. utemeljuje materin pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče v ugovornem postopku vprašanje stikovanja med očetom in deklico podrobneje razčistiti. Zaradi ugotovitve največje dekličine koristi bi bilo treba razloge dopolniti z izsledki pristojnega CSD o izvajanju stikov pod nadzorom in njihovim celovitim ovrednotenjem, po potrebi pa tudi s pridobljenim mnenjem otroka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v II. točki izreka razveljavi in zadeva v navedenem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Udeleženca sta starša trinajstletne A. A. začasno odredbo z dne 21. 7. 2022 je sodišče prve stopnje odločilo, da stiki med deklico in očetom potekajo vsako prvo sredo v mesecu od 15. do 16.30 ure pod nadzorom in v prostorih CSD ..., Enota ... Oba starša sta odločitvi ugovarjala.

Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom ugovora obeh staršev zavrnilo. Ni sledilo očetovemu zavzemanju za večji obseg stikov, niti materinemu opozarjanju na preuranjenost izdane začasne odredbe.

2. Dolžnica vlaga pritožbo zoper II. točko izreka, s katero je bil njen ugovor zavrnjen. V pritožbi opozarja, da deklica izraža ob vsakem stiku hudo stisko. Sodišču očita izostanek kontradiktornosti. Poudarja, da ji v postopku ni bila zagotovljena pravica do izjave. Razlogi sodišča glede komunikacije med staršema so nejasni. To velja tudi glede ugotovitve o dekličini ogroženosti zaradi neizvajanja stikov. Začasna odredba je bila izdana, ker „ni verjetno izkazana neposredna ogroženost mld. A. A. zaradi izvajanja stikov z očetom“. Sodišče pa bi moralo svojo odločitev razlogovati z argumenti, ali neizdaja začasne odredbe in neizvajanje stikov pomenita vsaj verjetno dekličino ogroženost. Takšnih zaključkov izpodbijana odločba nima. Iz listin nedvoumno izhaja, da se Lea očeta boji in si stikov z njim ne želi. Izrecno jih odklanja. Zato je s pomočjo psiholoških pristopov in obravnave tako očeta kot otroka treba doseči, da otrok stikov ne bo več zavračal. Stikom ne nasprotuje, marveč ocenjuje, da so trenutno preuranjeni.

Deklica stike zavrača, takšni kot so določeni, so ji v škodo. To izhaja tudi iz mnenja psihologinje B. B. z dne 5. 1. 2023. A. A. se tudi v prostorih CSD ne počuti varno. Zaradi izvedbe nadzorovanega stika zamudi v šoli tri šolske ure. Sodišče v polletnem obdobju odločanja o ugovoru zoper začasno odredbo ni izvedlo niti enega naroka, ni priskrbelo dopolnitve mnenja CSD ter ni upoštevalo strokovnih zaključkov psihologinje B. B., prav tako pa tudi ni opravilo razgovora z mld. A. A. oz. pridobilo njenega mnenja.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo pritrjuje razlogovanju, pravnim naziranjem in zaključkom sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeni očitek, da je sodišče izdajo začasne odredbe utemeljilo z navedbami, da „ni verjetno izkazana neposredna ogroženost mld. A. A. zaradi izvajanja stikov z očetom“, je neutemeljen. V izpodbijanem sklepu je dekličina ogroženost zaradi neizvajanja stikov z očetom pojasnjena s potrebo po vzpostavitvi in ohranitvi njune čustvene povezanosti in navezanosti, ki dolgoročno vpliva na celotni dekličin razvoj. Zaradi neizvajanja stikov bi lahko, kot razloguje sodišče prve stopnje, prišlo do njune odtujitve.

6. Utemeljeno pa pritožba opozarja, da je od izdaje začasne odredbe pa do odločitve o ugovoru preteklo več kot pol leta. V izpodbijanem sklepu stiki pod nadzorom, ki so v tem obdobju tekli, niso ovrednoteni. To je pomembno še zlasti zaradi dekličinega izrazitega odklanjanja stikov z očetom. Ponoven premislek o načinu izvrševanja stikov narekuje tudi psihološko poročilo z dne 5. 1. 2023, priloženo pritožbi. V njem je opozorjeno, da stiki deklico pomembno vznemirjajo. Obremenjena je s skrbmi, vezanimi na odnos z očetom; doživlja, da je s strani strokovnih institucij nerazumljena in neupoštevana. Potrebno bi bilo ponovno multidisciplinarno timsko pristopiti k iskanju primerne rešitve.

7. Določba 34. člena ZNP-1 daje podlago za upoštevanje novih dejstev in dokazov, če so v korist oseb iz 6. člena istega zakona. Ta pogoj je v obravnavani zadevi izpolnjen. Poročilo klinične psihologinje B. B. utemeljuje materin pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče v ugovornem postopku vprašanje stikovanja med očetom in deklico podrobneje razčistiti. Zaradi ugotovitve največje dekličine koristi bi bilo treba razloge dopolniti z izsledki pristojnega CSD o izvajanju stikov pod nadzorom in njihovim celovitim ovrednotenjem, po potrebi pa tudi s pridobljenim mnenjem otroka.

8. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi prvega sodišča, da izključna podlaga za odločitev o stikih ne sme biti le dejstvo, da otrok stike zavrača. Vendar pa je treba v primeru, ko stiki pod nadzorom tečejo že daljše obdobje, otrok pa jih zavrača – poleg tega pa (tudi) iz poročila specialistke klinične psihologije izhaja, da stiki deklico pomembno vznemirjajo in obremenjujejo – okoliščine celoviteje raziskati in odločitev obširneje pojasniti. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje pritožbenemu stališču o preuranjenosti odločitve. V ponovljenem postopku naj sodišče pridobi dopolnjeno mnenje CSD oz. na podlagi poročil o stikih pod nadzorom in ob izvedbi drugih dokazov, ki jih bo zaznalo kot potrebne, oceni, ali je izdana začasna odredba še ustrezna, da bodo zagotovljene največje koristi deklice.