Jedro

Za odločitev o tem, ali je bila napotnica pravočasno poslana strokovni službi za brezplačno pravno pomoč, je pomembna okoliščina, kdaj je postala napotnica popolna v smislu 1. odstavka 40. člena ZBPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju ZUS), ugodilo tožnikovi tožbi, odpravilo sklep Delovnega sodišča v Kopru z dne 31.3.2005, in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Z navedenim sklepom je tožena stranka predlog za plačilo storitev po stroškovniku odvetnika N.K. upravičencu M.M. kot prepoznega zavrgla.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe prvostopno sodišče navaja, da je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč za uveljavljanje zahtevkov iz delovnega razmerja zoper delodajalca B. d.o.o., zaradi neizplačanih plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja in sicer v obsegu za sestavo tožbe ter za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem na prvi stopnji. Iz upravnih spisov izhaja, da je odvetnik N.K., ki je izvajal pravno pomoč, toženi stranki dne 7.3.2005, predložil napotnico in stroškovnik - predlog za plačilo odvetniških storitev iz naslova nudenja brezplačne pravne pomoči. V individualnem delovnem sporu tožnika je Delovno sodišče v Kopru dne 1.12.1003 izdalo sodbo, ki je bila tožnikovemu odvetniku vročena 5.12.2003. Po mnenju organa je bila z vročitvijo sodbe sodišča prve stopnje opravljena storitev pravne pomoči, ki je bila tožniku odobrena. Prvostopno sodišče se sklicuje na določbe 4. in 5. odstavka 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, UPB1, Uradni list RS, št. 96/04), ki je veljal v času odločanja tožene stranke. Navaja, da iz upravnega spisa ni mogoče ugotoviti, da bi izvajalec brezplačne pravne pomoči obvestil upravičenca, da je napotnica popolna, niti koliko so znašali stroški nudene pravne pomoči. Glede na to v zadevi ni razjasnjeno ali je upravičenec do brezplačne pravne pomoči kot prava neuka stranka vedel, da je napotnica popolna in ni moč ugotoviti kdaj je začel teči 8-dnevni prekluzivni rok. Prav tako ni razjasnjeno, ali je bila obveznost vrniti popolno napotnico podana tudi izvajalcu pravne pomoči. Za pravilno ugotovitev relevantnih okoliščin, bo v nadaljnjem postopku treba ugotoviti ali je bila tožnikovemu pooblaščencu dana obveznost, da napotnico vrne strokovni službi za brezplačno pravno pomoč v zahtevanem 8-dnevnem roku, ter ali in kdaj je bil upravičenec za brezplačno pravno pomoč obveščen, da je napotnica popolna in o tem koliko so znašali stroški brezplačne pravne pomoči. Le kolikor je upravičenec razpolagal s temi podatki ga lahko, če izvajalcu pravne pomoči ni bila z napotnico naložena obveznost vračila popolne napotnice, zadenejo posledice iz 5. odstavka 40. člena ZBPP.

Tožena stranka vlaga zoper izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča pritožbo in uveljavlja pritožbena razloga iz 2. in 3. točke 72. člena ZUS. Po njenem mnenju odločitev sodišča ni pravilna. Ker je bila v obravnavanem primeru upravičencu brezplačna pravna pomoč odobrena pred uveljavitvijo ZBPP-A, mu je bila ob odobritvi izdana stara napotnica, ki ne vsebuje rubrike, v kateri bi se izvajalec in upravičenec lahko dogovorila glede vračila napotnice. V obravnavanem primeru upravičenec napotnice ni vrnil pravočasno oziroma je sploh ni vrnil, temveč jo je namesto njega prepozno vrnil izvajalec brezplačne pravne pomoči. Meni, da je treba v takšnem primeru prav tako šteti, da brezplačna pravna pomoč upravičencu ni odobrena, prepozen predlog za plačilo storitev pa zavreči. Po njenem mnenju se upravičenec posledicam prepozne vrnitve napotnice namreč ne more izogniti na ta način, da staro napotnico sodišču dejansko vrne izvajalec pravne pomoči in ne upravičenec, oziroma da izvajalec vrne napotnico brez popisa dogovora o obveznosti vračila. Ne strinja se tudi s prvostopnim sodiščem, ki je ugotovilo, da iz upravnega spisa ni moč ugotoviti, da bi izvajalec pravne pomoči obvestil upravičenca, da je napotnica popolna, niti koliko so znašali stroški brezplačne pravne pomoči, kar naj bi odločilno vplivalo na pričetek teka 8 dnevnega prekluzivnega roka za vrnitev napotnice. Napotnica postane popolna, ko so opravljene vse storitve, ki so določene v odločbi o odobritvi brezplačne pravne pomoči oziroma v napotnici, saj so takrat znani stroški izvajanja pravne pomoči. V izpodbijanem sklepu je tožena stranka ugotovila, kdaj je v konkretnem primeru napotnica postala popolna ter kdaj so pričeli teči roki za njeno predložitev. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbo zavrne kot neutemeljeno, podrejeno pa, da izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

Tožnik v odgovoru na pritožbo vztraja pri razlogih tožbe in izpodbijane sodbe ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča. Državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa na pritožbo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča pravilna in zakonita. ZBPP določa, da strokovna služba za brezplačno pravno pomoč na podlagi odločbe, s katero pristojni organ za brezplačno pravno pomoč dodeli brezplačno pravno pomoč, izda upravičencu napotnico. Upravičenec je dolžan napotnico po končani opravi storitev pravne pomoči vrniti takoj, ko so napotnici priloženi vsi stroškovniki in potrdila o oprostitvi plačila stroškov postopka. Ne glede na to določbo pa mora napotnico strokovni službi za brezplačno pravno pomoč vrniti oseba ali organ, ki je izvajal pravno pomoč, če ta obveznost izhaja iz napotnice (3. odstavek 40. člena). Iz določbe 4. odstavka 40. člena ZBPP med drugim izhaja, da se šteje, če upravičenec ne vrne napotnice v roku 8 dni od dneva, ko je bila napotnica popolna, kot da mu brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena. V 5. odstavku 40. člena pa ZBPP določa, da v primeru iz 3. odstavka tega člena oseba ali organ, ki je izvajal pravno pomoč, ni upravičen do plačila storitev brezplačne pravne pomoči, če napotnice ne vrne v roku iz 4. odstavka tega člena (8 dni od dneva, ko je bila napotnica popolna).

Kot izhaja iz izpodbijane sodbe in ni sporno, je v obravnavani zadevi napotnico vrnil strokovni službi za brezplačno pravno pomoč odvetnik, ki je izvajal pravno pomoč, torej oseba iz 3. odstavka 40. člena ZBPP. Glede na to, da iz same napotnice v obravnavani zadevi zanj ta obveznost ne izhaja, je prvostopno sodišče po presoji pritožbenega sodišča zmotno sklepalo, da bi bilo potrebno ugotoviti ali je bila tožnikovemu pooblaščencu dana obveznost, da napotnico vrne strokovni službi za BPP. V napotnici je izrecno navedeno, da jo mora strokovni službi za brezplačno pravno pomoč vrniti upravičenec do brezplačne pravne pomoči (tožnik) in mu je bilo tudi naloženo, da to stori v 8 dnevnem roku, ker bo sicer glede na 4. odstavek 40. člena ZBPP štelo, kot da mu brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena. Da je napotnico predložil odvetnik, ki je izvajal pravno pomoč, pa še ne pomeni, da za upravičenca ne bi mogle nastati posledice iz 4. odstavka 40. člena ZBPP.

Pritožbeno sodišče pa se strinja s prvostopnim sodiščem, da je za odločitev o tem, ali je bila napotnica pravočasno poslana strokovni službi za brezplačno pravno pomoč pomembna okoliščina, kdaj je postala napotnica popolna v smislu 1. odstavka 40. člena ZBPP. Za ugotovitev te okoliščine je po presoji pritožbenega sodišča relevanten obseg odobrene brezplačne pravne pomoči oziroma kako obseg odobrene brezplačne pravne pomoči razlagati v obravnavanem primeru. Res je sicer, da je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč za svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem na prvi stopnji, kar pomeni do konca postopka na prvi stopnji, vendar pa je, kot izhaja iz predloženih spisov, po razveljavitvi zamudne sodbe sodišča prve stopnje z dne 1.12.2003, bila zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje in je Delovno sodišče v Kopru (kot sodišče prve stopnje) v zadevnem delovnem sporu ponovno odločalo (sodba z dne 19.5.2004 in sodba z dne 5.1.2005), tožnika pa je zastopal odvetnik N.K. Glede na navedeno se pritožbeno sodišče strinja s presojo prvostopnega sodišča, da so bila v obravnavani zadevi odločilna dejstva v bistvenih točkah nepopolno ugotovljena in z odločitvijo prvostopnega sodišča, da se zadeva zaradi tega vrne toženi stranki v ponoven postopek, ki jo je prvostopno sodišče pravilno oprlo na 2. točko 1. odstavka 60. člena ZUS. Na drugačno odločitev pritožbenega sodišča tudi ne morejo vplivati pritožbeni ugovori tožene stranke.

Izpodbijana sodba prvostopnega sodišča ne temelji na dejanskem stanju, ki bi bilo ugotovljeno v sodnem postopku. Zato pritožbenega razloga iz 3. točke 1. odstavka 72. člena ZUS (zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja) ni dopustno uveljavljati (5. odstavek 72. člena ZUS ).

Ker nista podana uveljavljana pritožbena razloga in ne razlogi, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo prvostopnega sodišča.