Jedro

Ne glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik tedaj ves čas zagotavljal medosebno razdaljo najmanj 1,5 metra, je tožnik s tem, da je zaščitno masko nosil na nepravilen način, pod brado, ravnal neskladno z navodili toženke. Če je tožnik štel, da mu maske glede na možnost zadostne medosebne razdalje ni bilo treba nositi, bi lahko policijski postopek opravljal brez nje, ne pa tako, da je imel masko nepravilno nameščeno pod brado. Nepravilno nameščena maska in siceršnje pomanjkljivosti pri njegovi urejenosti skupaj predstavljajo očitano lažjo disciplinsko kršitev, za katero mu je toženka utemeljeno izrekla najblažjo sankcijo, ki je mogoča v delovnem razmerju (opomin).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti sklepov toženke z dne 1. 12. 2021, 27. 12. 2021 in 19. 1. 2022 ter ustavitev disciplinskega postopka zoper tožnika (I. točka izreka). Odločilo je še, da tožnik sam krije svoje stroške postopka, toženki pa mora povrniti 960,45 EUR njenih stroškov postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo vlaga zaradi vseh pritožbenih razlogov pritožbo tožnik. Predlaga njeno spremembo in ugoditev tožbenemu zahtevku oziroma razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Nasprotuje sklepu, da ni pravilno uporabljal zaščitne maske in ni izvajal splošnih ukrepov za preprečevanje okužb. Navedeno je v nasprotju z ugotovitvama, da je zagotavljal medosebno razdaljo najmanj 1,5 m in da je obvezna uporaba mask v postopkih z občani, če na drug način ni mogoče zagotoviti fizične razdalje. Meni, da mu v postopku 15. 11. 2021 ni bilo treba nositi maske, saj je ves čas zagotavljal razdaljo najmanj 1,5 m. Nasprotuje tudi stališču, da je s svojim ravnanjem dejansko moralno škodoval toženki zaradi javnosti objave njegovega postopka s pretakanjem v živo na strani "A." na družbenem omrežju Facebook. Sklicuje se na ugotovitve, da je javnost komentirala njegovo ravnanje pozitivno ter njegovo delo hvalila, zgolj seznanjenost s posnetkom pa ne more predstavljati moralne škode. Glede nošenja službenega pokrivala in temeljitosti vodenja postopka pred OŠ B. navaja, da je ravnal kot policist s 30-letnim stažem v skladu s 7. členom Zakona o nalogah in pooblastilih Policije. Navaja, da se je na kraju zaradi učinkovitosti postopka odločil, da ne da kape na glavo, saj je bilo treba takoj opraviti razgovor, ugotovil je, da ne gre za javni shod ter da javni red in mir ne bo ogrožen. Pove, da res ni prišlo do nobenih kršitev javnega reda in miru, nihče ni omenjal, da je bil to javni shod, najkasneje po eni uri so vsi udeleženci v miru odšli. Meni, da je s svojo odločitvijo učinkovito preprečil nevarnost, kot mu omogoča ZNPPol. Toženka mu brez dokazov očita neopravo uradnega dejanja, čeprav je bilo njegovo ravnanje glede na situacijo pravilno, čas trajanja postopka pa je odvisen od odločitve policista. Meni, da navodila in povprečno trajanje postopkov ne more biti merilo za situacije v "Covid časih", predvsem pa to ne more omejiti pravic in obveznosti tožnika, ki mu jih daje zakon. Nasprotuje tudi odločitvi o stroških. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v mejah razlogov iz pritožbe; po uradni dolžnosti je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti disciplinskega ukrepa - opomina za lažjo disciplinsko kršitev (122. člen in nadalj. Zakona o javnih uslužbencih - ZJU). Ugotovilo je, da so utemeljeni očitki toženke, da je 15. 11. 2021 okoli 8.07 ure na javnem kraju pred Osnovno šolo B. s svojim ravnanjem kršil delovne obveznosti, ker v policijskem postopku v uniformi ni bil urejen (ni nosil službenega pokrivala), ker se do strank ni obnašal profesionalno (roko je držal v žepu), ker na kraju ni opravil uradne naloge (ni zbral vseh obvestil o javnem shodu z elementi kršitve), ker ni izvajal splošnih ukrepov za preprečevanje okužb oziroma ni pravilno uporabljal zaščitne maske (to je nosil pod brado) in je delodajalcu moralno škodoval zaradi javnosti objave posnetka njegovega vedenja (posnetek je bil v živo predvajan na strani A. na družbenem omrežju Facebook).

6. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna; da je tožnik navedeno lažjo disciplinsko kršitev storil nedvoumno izhaja iz videoposnetka dogajanja (v spisu kot priloga B 1 in B 18), v katerega je vpogledalo tudi pritožbeno sodišče, ki soglaša s presojo in navedenimi razlogi za zavrnitev zahtevka.

7. V pritožbi tožnik nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da pri policijskem postopku 15. 11. 2021 ni pravilno uporabljal zaščitne maske, s trditvijo, da zaradi vseskozi zagotovljene medosebne razdalje vsaj 1,5 metra zaščitne maske sploh ni bil dolžan nositi. Ne glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik tedaj ves čas zagotavljal medosebno razdaljo najmanj 1,5 metra,1 je tožnik s tem, da je zaščitno masko nosil na nepravilen način, pod brado, ravnal neskladno z navodili toženke. Če je tožnik štel, da mu maske glede na možnost zadostne medosebne razdalje ni bilo treba nositi, bi lahko policijski postopek opravljal brez nje, ne pa tako, da je imel masko nepravilno nameščeno pod brado. Nepravilno nameščena maska in siceršnje pomanjkljivosti pri njegovi urejenosti skupaj predstavljajo očitano lažjo disciplinsko kršitev, za katero mu je toženka utemeljeno izrekla najblažjo sankcijo, ki je mogoča v delovnem razmerju (opomin).

8. Neutemeljene so tudi tožnikove pritožbene navedbe v zvezi z uporabo policijskega pokrivala (kape), ki naj si ga ne bi nadel zaradi takojšnjega začetka opravljanja policijskega postopka. Iz videoposnetka izhaja, da je imel tožnik dovolj časa, da si nadene policijsko pokrivalo po prihodu pred osnovno šolo. Prav tako je razvidno, da ne narava naloge (pridobivanje informacij v zvezi z zbiranjem ljudi pred šolo) ne objektivne okoliščine na kraju niso bile take, da uporaba policijske kape ne bi bila mogoča (premagovanje ovir, obvladovanje upiranja osebe v postopku ali odvrnitev napada, močan veter ipd. - četrti odstavek 6. člena Pravilnika o policijski uniformi in nadomestilih). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo tudi, da tožnik pri opravljanju policijske naloge ni bil v naglici, ki bi upravičevala opustitev namestitve kape. Materialnopravno zmotno je tožnikovo pritožbeno zavzemanje za to, da v okvir taktičnega preudarka iz 7. člena ZNPPol sodi tudi odločitev o opustitvi dolžnosti nošenja ustreznega pokrivala. Skladno s to določbo policisti pri opravljanju policijskih nalog ocenjujejo, katere odločitve, policijska pooblastila ali uradna dejanja bodo za učinkovito preprečevanje in odpravljanje nevarnosti izvedli, glede na dejstva in okoliščine, ki so jim bile znane v trenutku ocenjevanja. Ker tudi sam tožnik zatrjuje, da so bili udeleženci zbiranja podpisov pred osnovno šolo mirni, na primerni varnostni razdalji in so upoštevali vse veljavne predpise, tudi sicer nošenje pokrivala ne bi zmanjšalo učinkovitosti oprave policijske naloge. Glede na to je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik pri opravi policijskega postopka ni ravnal profesionalno, saj ni bil ustrezno urejen: masko je nosil pod brado, ni si nadel pokrivala, roko je imel večji del oprave postopka v žepu (tej ugotovitvi v pritožbi ne nasprotuje), kar vse skupaj predstavlja lažjo disciplinsko kršitev, za katero je utemeljen disciplinski ukrep, saj tožnik ni upošteval delodajalčevih zahtev in navodil v zvezi z izvrševanjem obveznosti iz delovnega razmerja.

9. Zavrniti je treba tudi pritožbeno nasprotovanje ugotovitvi, da tožnik ni dosledno opravil uradne naloge v skladu z navodili C. C., ki je tožnika in sodelavca poslala preverit dogajanje pred osnovno šolo. Ne glede na možnost taktičnega preudarka iz 7. člena ZNPPol, na katerega se sklicuje tožnik, mu toženka utemeljeno očita, da je z le 50-sekundnim sproščenim pogovorom z navzočimi starši na javnem kraju pred osnovno šolo, ne da bi koga povprašal po morebitnem organizatorju zbiranja in ali je zbor prijavljen (pri čemer je vedel, da se postopek snema), lažje kršil svoje delovne obveznosti oziroma jih ni opravil dosledno. Taka izvedba policijskega postopka ni skladna s tožnikovimi trditvami o tem, da je šlo za stresno situacijo, zlasti glede na okoliščine (ukrepi ob epidemiji kovidvirusne bolezni, snemanje dogajanja in njegovo pretakanje na družbenih omrežjih). Zatrjevana učinkovitost postopka ne more opravičiti ugotovljenih lažjih kršitev, njihova teža pa je bila v celoti upoštevana pri sami izbiri delovnopravne sankcije (disciplinski postopek, in ne opozorilo pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga ali celo odpoved pogodbe o zaposlitvi) in dejstvu, da mu je bil izrečen najblažji disciplinski ukrep (opomin).

10. Pritožba zmotno šteje, da toženki zaradi javne objave posnetka policijskega postopka, pri katerem ni ravnal skladno s svojimi obveznostmi iz delovnega razmerja, ni mogla nastati moralna škoda, ker je objava na družbenem omrežju Facebook prejela mnogo pozitivnih komentarjev oziroma je bilo njegovo ravnanje pohvaljeno. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da to ni odločilno, ker morajo policisti v policijskih postopkih ravnati strokovno, pravilno in skladno s predpisi. Ni dvoma, da Policiji kot organu moralno škoduje, če se lahko širša javnost v okviru izrazito opredeljene skupine na družbenem omrežju (stran "A.") seznani s posnetkom policijskega postopka, iz katerega je razvidna neustrezna urejenost policista in ne zadosti dosledno opravljanje policijskih nalog.

11. Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato jih pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne presoja.

12. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato v skladu s prvim odstavkom 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Ki pa je sicer glede na vsebino posnetka (B 1 oziroma B 18) vprašljiva.