Uporaba GPS sledilne naprave pri otroku v vrtcu

Datum

24.10.2025

Številka

07121-1/2025/1264

Kategorije

Pravne podlage, Privolitev, Vrtec, Šolstvo

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 15. 10. 2025 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali je dopustno, da starši svojemu otroku v vrtcu v nahrbtnik (ali na podoben način) namestijo GPS sledilno napravo ter tako spremljajo gibanje otroka, in sicer brez soglasja vrtca ali tam zaposlenih, ki so zaradi tega lahko prizadeti. V zakonodaji s področja vzgoje in izobraževanja o tem ni ureditve. Zanima vas tudi, kako ukrepati s strani vrtca v takem primeru, na primer, ali je dopustna odstranitev sledilne naprave in prepoved tovrstne prakse v internem pravilniku.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Splošne uredbe (EU) o varstvu podatkov (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pojasnjujemo še, da se IP lahko dokončno opredeljuje do konkretnih obdelav osebnih podatkov le v nadzornih postopkih.

Po mnenju IP gre pri nameščanju GPS sledilnih naprav in spremljanju otroka s strani staršev načeloma za obdelavo osebnih podatkov v okviru osebne dejavnosti, če sta namen in izvedba spremljanja lokacije usmerjena le v nadzor otroka. Za to obdelavo se Splošna uredba ne uporablja v skladu z (c) točko drugega odstavka 2. členom Splošne uredbe.

Z vidika sistema varstva osebnih podatkov ni sporno, da vrtec določi pravila glede nameščanja sledilnih naprav na primer v internem pravilniku, hišnem redu, pogodbi ipd., pri čemer se lahko določi tudi izjemne okoliščine, ko je tako lokacijsko spremljanje utemeljeno ter pogoje zanj.

Pregledovanje oblek, vreč, torb ali nahrbtnikov otrok ter odvzem naprave za sledenje ne spada na področje varstva osebnih podatkov.

Obrazložitev

Po določbi (c) točke drugega odstavka 2. člena Splošne uredbe se ta uredba ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti.

Glede na navedeno v konkretnem primeru:

starši ne potrebujejo posebne pravne podlage za sledenje svojemu otroku oziroma jih pri obdelavi osebnih podatkov, do katere pri tem prihaja ne zavezujejo pravila Splošne uredbe in

zoper starše ni možno voditi nadzornega postopka s strani Informacijskega pooblaščenca.

V konkretnem primeru namreč lahko izhajamo iz domneve, da so lastno sledilno napravo v otrokovo opremo namestili starši izključno po svoji volji ter v okviru izvajanja starševske skrbi in imajo edino starši možnost oddaljenega spremljanja lokacije sledilne naprave. To pomeni, da so sami določili namen in sredstva obdelave osebnih podatkov, in da se ta obdelava osebnih podatkov izvaja izven oblasti vrtca. Poleg tega gre načeloma le za obdelavo osebnih podatkov družinskih članov, sledilna naprava pa je nameščena na otroku oziroma na ali v otrokovi lastni opremi. Glede na navedeno gre pod temi pogoji za popolnoma osebno ali domačo dejavnost.

Če bi bil lokacijski nadzor po namenu in načinu izvedbe usmerjen v nadzor zaposlenih v vrtcu ali celo v nadzor drugih otrok, pa tak nadzor ne bi bil dopusten brez privolitve prizadetih oseb, saj zaradi dejanske obdelave osebnih podatkov drugih oseb, ne bi šlo za osebno ali domačo dejavnost. Če pa bi šlo za tovrstni nadzor nad zaposlenimi s strani samega vrtca (kot delodajalca), to ne bi bilo dopustno niti na podlagi privolitve zaposlenih.

Res je, da lahko v konkretnem primeru pride posredno do posega v lokacijsko zasebnost zaposlenih, ki opravljajo delo z otrokom (to velja zlasti za zunanje aktivnosti), vendar to ne spremeni narave obdelave osebnih podatkov, če je dejanski namen spremljanja lokacije usmerjen le v otroka in če je tak tudi sam učinek spremljanja. Treba je upoštevati, da je nadzor nad lokacijo otroka možen preko različnih naprav in sistemov (npr. prek pametnega telefona pri starejših otrocih ali posebnih navzven vidnih zapestnic oziroma ročnih ur ali celo osebno), in da organizirano ali vodeno gibanje vrtčevskih skupin zunaj matične stavbe (izleti, sprehodi, igre zunaj, obiski dejavnosti ipd.) načeloma ne predstavlja varovane skrivnosti.

Po mnenju IP sicer ni sporno, da vrtec lahko določi pravila glede dopustnosti uporabe tovrstnih naprav in tehnologij pri otrocih, ki obiskujejo vrtec, vendar vsaj v delu, ko gre za osebno dejavnost, zoper starše ni možno uveljavljati kršitve takih pravil v nadzornem postopku pri IP.

Opozarjamo še na možnost, da bi šlo pod določenimi pogoji potencialno lahko za kaznivo dejanje zalezovanja (zlasti, če se sledenje ne bi izvajalo z namenom nadzora nad otrokom, ampak z namenom sledenja osebe, ki otroka spremlja oziroma se giba skupaj z otrokom), in sicer po prvem odstavku 134.a člena KZ-1, ki določa, da kdor koga drugega ali njegovega bližnjega s ponavljajočim se opazovanjem, zasledovanjem ali vsiljivim prizadevanjem vzpostavitve neposrednega stika ali stika preko elektronskih komunikacijskih sredstev zalezuje in pri njem ali pri njegovem bližnjem s tem povzroči prestrašenost ali ogroženost, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let. Kaznivo dejanje se preganja na predlog žrtve.

Prijazen pozdrav.

Pripravil:

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

dr. Jelena Virant Burnik

informacijska pooblaščenka

Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne odgovarjata.