Jedro

Jasno je, da je tudi zahtevek za povračilo izplačanega nadomestila plač po desetem odstavku 19. člena ZIUPGT zahtevek v pomenu 125. člena ZUP. Ključno je namreč, da je Zavod v materialnopravnem smislu odločil o pravici tožnice (da prejme povračilo). Vsebina elektronskega sporočila z dne 18. 11. 2021 je odklonitev oziroma zavrnitev zahteve za izplačilo povračila. V tem pogledu ni pomembna struktura oziroma odsotnost sestavin po ZUP (drugi, tretji in peti odstavek 210. člena ter 212. do 216. člen ZUP).

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, številka 11008-1700/2021-2 z dne 28. 2. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrnitvi stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožničino pritožbo zoper elektronsko sporočilo o zavrnitvi zahtevka za skrajšan delovni čas z dne 18. 11. 2021 (1. točka izreka). Obenem je zavrnila tožničin zahtevek za povračilo stroškov in ugotovila, da posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka).

2. Tožnica je 21. 7. 2021 na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju: Zavod) naslovila vlogo za priznanje pravice do delnega povračila nadomestila plače delavcev, ki jim je bilo odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom po Zakonu o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (v nadaljevanju: ZIUPGT). Zavod je tej vlogi s sklepom številka 11069-16351/2021-6 z dne 9. 9. 2021 ugodil. Priznal je pravico do delnega povračila nadomestila plače delavcev za obdobje dela s skrajšanim delovnim časom, in sicer za čas, ko je bilo tožnici s predpisom Vlade Republike Slovenije omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti. Tožnica je nato 18. 11. 2021 prejela elektronsko sporočilo, s katerim je Zavod odklonil izplačilo delnih povračil izplačanih nadomestil plač za skrajšani delovni čas. S to odločitvijo se ni strinjala, zato se je pritožila. Toženka je potem tožničino pritožbo kot nedovoljeno zavrgla. Pojasnila je, da je predmet presoje elektronsko sporočilo z naslovom „_Gostinske storitve: zavrnitev zahtevka za skrajšani delovni čas_“ z dne 18. 11. 2021. Zavod ga je izdal v skladu z 19. členom ZIUPGT. Ta pa ne predpisuje vodenja upravnega postopka. Izpodbijana odločitev Zavoda tako ni odločba, zoper katero bi bila mogoča pritožba (prvi odstavek 229. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP)).

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

3. V tožbi je tožnica poudarila, da je na podlagi citiranega pravnomočnega sklepa Zavoda z dne 9. 9. 2021 vložila tri zahtevke: za julij 2021 v višini 951,32 EUR, za avgust 2021 v višini 951,32 EUR in za september 2021 v višini 951,32 EUR; skupaj torej 2.853,96 EUR. Dne 18. 11. 2021 je z elektronskega naslova _Kontrole izplačil ZRSZ_ prejela obvestilo, da je njen zahtevek zavrnjen. Zoper to elektronsko sporočilo je 30. 11. 2021 vložila pritožbo. To je toženka zavrgla z izpodbijanim sklepom. Opozorila je, da ji je bila pravica, ki jo ima po ZIUPGT in citiranem sklepu Zavoda, zavrnjena z navadnim elektronskim sporočilom. Sklicevala se je na 2. člen ZUP in obširno razložila, da gre za upravno zadevo. Sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep odpravi, toženki pa naloži povrnitev njenih stroškov postopka.

4. Toženka odgovora na tožbo ni podala, sodišču pa je predložila upravni spis.

5. V pripravljalni vlogi z dne 22. 9. 2022 je tožnica dodala, da je naslovno sodišče v sklepu I U 1819/2021 z dne 14. 9. 2022 zapisalo, da gre pri vložitvi zahtevka (na podlagi desetega odstavka 19. člena ZIUPGT; opomba sodišča) za nov upravni postopek. Ta se začne z vložitvijo zahtevka, končati pa bi se moral z odločbo. Odločitev o zahtevku z elektronskim dopisom je zato upravni akt, zoper katerega ima stranka pravico pritožbe. S kasnejšo pripravljalno vlogo je izročila še sodbo I U 970/2022 z dne 25. 1. 2023 in predlagala, naj sodišče odloči brez glavne obravnave.

**K I. točki izreka**

6. Tožba je utemeljena.

7. Predmet tega upravnega spora je sklep o zavrženju tožničine pritožbe zoper elektronsko sporočilo o zavrnitvi njenega zahtevka za skrajšan delovni čas z dne 18. 11. 2021. Slednjega je tožnica vložila po desetem odstavku 19. člena ZIUPGT.

8. Organ druge stopnje pritožbo zavrže, če ta ni dovoljena, če je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba, pa je iz teh razlogov ni zavrgel že organ prve stopnje (prvi odstavek 246. člena ZUP).

9. Razloge za zavrženje pritožbe je mogoče strniti v sledeče. Toženka je prepričana, da je po prvem odstavku 229. člena ZUP pritožba dovoljena le zoper odločbo, ne pa zoper elektronsko sporočilo o zavrnitvi zahtevka za skrajšani delovni čas z dne 18. 11. 2021. 10. Kdaj gre za upravno zadevo, ureja 2. člen ZUP. Upravna zadeva je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava (prvi odstavek 2. člena ZUP). Šteje se, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki zadevi vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari (drugi odstavek 2. člena ZUP).

11. Upravno zadevo ZUP opredeljuje v materialnem in formalnem smislu. Obema je podlaga materialni zakon. Pri upravnih zadevah gre za enostransko, oblastno (_ex iure imperii_) odločanje o konkretnih, posamičnih zadevah, s katerim se spreminja pravni položaj stranke v razmerju do države ali lokalne skupnosti. Odločitve imajo zunanji in pravni učinek (uporaba javnopravnih norm za konkreten primer; učinkovanje proti stranki in organu), so posamične (nanašajo se na določen/določljiv krog subjektov) in konkretne (obstoječe dejansko stanje, prvi odstavek 2. člena ZUP). Formalni kriterij predstavlja domneva o upravnem postopku (drugi odstavek 2. člena ZUP).1

12. Ni dvoma, da je tožnica vložila pritožbo zoper odločitev Zavoda, s katero je ta zavrnil njen zahtevek za povračilo izplačanega nadomestila plače za čas skrajšanega polnega delovnega časa (deseti odstavek 19. člena ZIUPGT).

13. Povračilo nadomestila plače za skrajšani polni delovni čas je eden od začasnih ukrepov iz VI. dela ZIUPGT. Postopek uveljavljanja delnega povračila nadomestila plače predpisuje 19. člen ZIUPGT. Ta v prvem odstavku določa, da delodajalec uveljavi pravico do delnega povračila nadomestila plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu v 15 dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom. Zavod o njej odloči s sklepom, zoper katerega ni pritožbe, možen pa je upravni spor (šesti odstavek 19. člena ZIUPGT). Na podlagi tega predhodno izdanega sklepa o povračilu nadomestila plače je moral delodajalec najpozneje do 30. 6. 2022 vložiti zahtevek za povračilo izplačanega nadomestila plače za čas skrajšanega polnega delovnega časa (deseti odstavek 19. člena ZIUPGT).

14. Zavod je s sklepom številka 11069-16351/2021-6 z dne 9. 9. 2021 priznal tožnici pravico do delnega povračila nadomestila plače. Po tem sklepu in v skladu z desetim odstavkom 19. člena ZIUPGT je tožnica vložila zahtevke za povračilo izplačanega nadomestila plače za čas skrajšanega polnega delovnega časa. Slednje je Zavod zavrnil. Ta odločitev Zavoda (zavrnitev tožničinih zahtevkov) je bila predmet pritožbe. To je toženka zavrgla z izpodbijanim sklepom.

15. Tožnica je torej najprej uveljavljala pravico do delnega povračila nadomestila plače (vloga z dne 21. 7. 2021; prvi odstavek 19. člena ZIUPGT), pozneje pa povračilo izplačanega nadomestila plače za čas skrajšanega delovnega časa (deseti odstavek 19. člena ZIUPGT).

16. Jasno je, da je tudi zahtevek za povračilo izplačanega nadomestila plač po desetem odstavku 19. člena ZIUPGT zahtevek v pomenu 125. člena ZUP. Ključno je namreč, da je Zavod v materialnopravnem smislu odločil o pravici tožnice (da prejme povračilo). Vsebina elektronskega sporočila z dne 18. 11. 2021 je odklonitev oziroma zavrnitev zahteve za izplačilo povračila. V tem pogledu ni pomembna struktura oziroma odsotnost sestavin po ZUP (drugi, tretji in peti odstavek 210. člena ter 212. do 216. člen ZUP).2

17. Na tem mestu sodišče še pripominja, da je v upravnih sporih I U 1814/2021, I U 1819/2021 in I U 970/2022 že sprejelo stališče, da se z zahtevkom, ki je vložen na podlagi desetega odstavka 19. člena ZIUPGT, začne (nov) upravni postopek (125. člen ZUP). Zato bi moral Zavod o zahtevku, če je ugotovil, da delno ali v celoti ni osnovan, odločiti z odločbo, ki bi vsebovala vse sestavine po ZUP.

18. Toženka ni pravilno uporabila 229. člena ZUP. Naslovno sodišče je zato izpodbijani sklep odpravilo po 3. točki prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) in ji zadevo vrnilo v ponovni postopek. Opraviti bo morala predhodni preizkus po 246. členu ZUP in če se bo izkazalo, da so izpolnjene procesne predpostavke, pritožbo tudi vsebinsko obravnavati.

19. V tem upravnem sporu je sodišče odločilo brez glavne obravnave po prvi alineji drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa in upravnega spisa je bilo očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

**K II. točki izreka:**

20. Sodišče je tožbi ugodilo, zato je tožnica upravičena do povračila stroškov sodnega postopka v pavšalnem znesku v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena v zvezi z drugo povedjo prvega odstavka 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu in tretji odstavek 25. člena ZUS-1). Toženka je dolžna tožnici stroške povrniti v 15 dneh od vročitve sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (Opomba 6.1: c) Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1)).

1 Čebulj, J.: 2. člen, v: Kovač, P., in Kerševan, E.: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 1. knjiga. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2020, str. 68. 2 Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 71/2020 z dne 13. 4. 2021, 10. točka; X Ips 180/2014 z dne 20. 4. 2016, 11. točka; I Up 51/2020 z dne 28. 10. 2020, 9. in 10. točka ter nadaljnje.