Jedro

Pritožnik pa s pritožbenim očitkom, da sodišče pri svoji odločitvi o tožbenem zahtevku ni upoštevalo "argumentiranih plačil tožene stranke", smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Ker se sodba zaradi izostanka po 2. odst. 353. čl. ZPP ne more izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, utemeljenosti tega pritožbenega razloga kot nedopustnega pritožbeno sodišče ni presojalo.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v stroškovnem delu (6. točka izreka sodbe) spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 59.580,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.10.1998 dalje do plačila v 8-ih dneh. V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Tožeča stranka sama trpi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo, izdano na podlagi izostanka tožene stranke, je prvostopno sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku v celoti in toženi stranki naložilo povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 74.410,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.10.1998 dalje do plačila. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka, smiselno pa je uveljavljala pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja z navedbo, da sodišče ni upoštevalo "argumentiranih plačil tožene stranke". Pritožbi je priložila kopije virmanov (prilogi B1, B2). Izpodbija pa tudi odločitev prvostopnega sodišča o povračilu stroškov postopka, saj meni, da bi stroški po veljavni odvetniški tarifi znašali maksimalno 45.000,00 SIT. Pritožbenih stroškov ni priglasila. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev in priglasila stroške odgovora. Pritožba je delno utemeljena. Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvostopno sodišče pri svoji odločitvi o tožbenem zahtevku ni zagrešilo kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP). Pritožnik pa s pritožbenim očitkom, da sodišče pri svoji odločitvi o tožbenem zahtevku ni upoštevalo "argumentiranih plačil tožene stranke", smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Ker se sodba zaradi izostanka po 2. odst. 353. čl. ZPP ne more izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, utemeljenosti tega pritožbenega razloga kot nedopustnega pritožbeno sodišče ni presojalo. Glede na pritožnikove trditve, da so tožeči stranki priznani previsoki odvetniški stroški, pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je tožeča stranka v prvostopnem postopku priglasila odvetniške stroške le za sestavo tožbe in za udeležbo na naroku za glavno obravnavo dne 1.10.1998. Za sestavo tožbe gre odvetniku nagrada po tarifni št. 13/1 Odvetniške tarife 300 točk, za udeležbo na naroku pa po tarifni št. 15/1 150 točk. Upoštevaje vrednost odvetniške točke 87,40 SIT je tožeča stranka upravičena do povračila 39.330,00 SIT stroškov odvetniškega zastopanja. Glede na to, da je prvostopno sodišče odmerilo tožeči stranki 13.500,00 sodne takse za tožbo in 6.750,00 SIT takse za sodbo, je tožena stranka dolžna skupno tožeči stranki plačati 59.580,00 SIT pravdnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.10.1998 dalje do plačila. Zaradi nepravilne odmere odvetniških stroškov po odvetniški tarifi, je prvostopno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, zato je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu ugodilo, ter sodbo sodišča prve stopnje v odločitvi o povračilu stroškov postopka na podlagi 4. točke 373. čl. ZPP spremenilo tako, kot je razvidno iz 1. odst. dispozitiva te sodbe. V preostalem delu pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (368. čl. ZPP). O pritožbenih stroških tožeče stranke je pritožbeno sodišče odločilo na podlagi 1. odst. 166. čl. ZPP v zvezi s 155. čl. ZPP. Tožeča stranka z odgovorom na pritožbo ni prispevala k razjasnitvi zadeve. Njenih priglašenih stroškov odgovora na pritožbo zato ni moč šteti za potrebne stroške, zato jih je dolžna nositi sama. Določbe ZPP/77 je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi 1. odst. 498. čl. ZPP (Ur. l. RS, 26/99).