Jedro

V kolikor sodišče ugotovi s strani strank nenavajano dejstvo, s tem nasprotni stranki odvzame pravico, da se o tem dejstvu izjavi, kar je kršitev načela kontradiktornosti postopka iz 5. člena ZPP in temu posledično absolutna bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo pod I. točko izreka sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 14994/2009 z dne 16. 2. 2009 razveljavilo v celotnem delu, glede katerega izvršba ni bila ustavljena, torej glede zneska glavnice 2.448,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 2. 2008 dalje do plačila in glede zneska stroškov izvršilnega postopka 47,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 3. 2009 do plačila, ter v celoti dopolnilni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 14994/2009 z dne 7. 8. 2009, pod II. točko izreka je toženi stranki naložilo v plačilo tožeči stranki znesek 2.448,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 2. 2008 dalje do plačila, pod III. točko izreka pa je toženi stranki naložilo v povrnitev tožeči stranki stroške pravdnega postopka v višini 1.487,45 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.

2. Zoper sodbo se je v roku pritožila tožena stranka iz razlogov absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da razveljavi preostali del sklepa o izvršbi in tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti kot neutemeljenega zavrne, vse s stroškovnimi posledicami, podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da sodišče v izpodbijani sodbi ugotovi, da je bil kalorimeter po predračunu št. 45/07 (priloga A7) pod št. 1 vgrajen za potrebe priključka na ogrevanje tretjega, to je gospodarske družbe R., česar tožeča stranka nikoli ni trdila. Nasprotno, navajala je, da je bil ta kalorimeter vgrajen zaradi preureditve toplovodnega sistema tožeče stranke tako, da bo omogočal neodvisno dobavo toplote N., 2. in 3. točka predračuna pa sta se nanašali na s tem posegom povezane potrebne spremembe preostalega dela sistema tožeče stranke. Prej navedeno sodišče prve stopnje ugotovi izključno na podlagi izpovedbe priče V. M. Tudi sicer so razlogi sodbe v nasprotju, saj je v 1. točki obrazložitve navedeno, da je preureditev pod 1. točko predračuna iz priloge A7 predstavljala preureditev ogrevalnega sistema za tožečo stranko in N., v 13. točki predračuna pa je navedeno, da je bila ta preureditev za tretjega odjemalca toplotne energije, to je gospodarske družbe R. Pritožba oporeka verodostojnosti priče V. M., pri čemer izpostavlja članstvo v nadzornem svetu v I. d.d., kjer je ta priča sedaj zaposlena, in opozarja na dva časopisna članka. Po trditvah pritožbe tožeča stranka ne poda nobenih navedb glede obogatitve tožene stranke in tudi to sodišče prve stopnje ugotovi samovoljno, ko na tej materialnopravni podlagi temelji odločitev o tožbenem zahtevku, kar vse je prav tako absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Tudi sicer tožena stranka z montažo kalorimetra iz 1. točke predračuna priloga A7 ni bila obogatena, ampak je to lahko bil le tretji, to je odjemalec toplotne energije gospodarska družba R., ki je dolžna te stroške kriti. Tožeča stranka nikoli ni podala navedb, s kom je sklenila ustni dogovor o delitvi stroškov, čeprav na njem temelji svoj zahtevek. Tudi zato se tožena stranka v tej smeri ni mogla braniti, vse to pa je sicer izvedela šele iz zaslišanja priče V. M. Glede odločitve o stroških postopka pritožba opozarja, da so ti odmerjeni od glavnice 11.066,22 EUR, ne pa od v tem postopku spornih 2.448,12 EUR.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo opozarja, da je ta gospodarski spor spor majhne vrednosti in v sporu majhne vrednosti pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen. Sodišče pri odločanju o tožbenem zahtevku ni vezano na zatrjevano materialnopravno podlago tožeče stranke, sicer pa je tožeča stranka podala navedbe tudi v smeri, na kateri je sodišče materialnopravno odločilo o tožbenem zahtevku. Tožeča stranka pritožbi oporeka, potrjuje ugotovitve in odločitev sodišča prve stopnje ter predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ta gospodarski spor je dejansko spor majhne vrednosti, kar je sodišče prve stopnje očitno spregledalo in postopek vodilo kot da gre za redni postopek. V sporu majhne vrednosti pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja res ni dovoljena. V odgovor tožeči stranki je pojasniti, da tožena stranka z obravnavano pritožbo sodbe sodišča prve stopnje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja tudi ne izpodbija.

6. Slediti je pritožbeni trditvi, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (zaradi nezakonitega postopanja sodišča toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem), ko je ugotovilo pravno relevantno dejstvo le na podlagi izvedenih dokazov, konkretno izpovedbe priče V. M., ne da bi tožeča stranka poprej to dejstvo v utemeljitev svojega tožbenega zahtevka navajala. Gre za dejstvo, ki ga izpostavi pritožba, to je, da je strošek iz predračuna priloga A7 pod 1. točko, katerega plačilo je predmet te pravde, predstavljal izgradnjo ogrevalnega omrežja za tretjega, to je za gospodarsko družbo R., in torej ni bil v okviru naročila za preureditev ogrevalnega sistema za potrebe tožeče stranke in s tem v zvezi tudi za potrebe N. Tožeča stranka je namreč zatrjevala ravno nasprotno, in sicer, da se je 1. točka predračuna iz priloge A7 nanašala na preureditev dela toplovodnega sistema tožeče stranke tako, da bo omogočal neodvisno dobavo toplote N., 2. in 3. točka predračuna pa sta se nanašali na s tem posegom povezane potrebne spremembe preostalega dela sistema tožeče stranke (glej tretji dostavek na tretji strani prve pripravljalne vloge tožeče stranke z dne 28. 5. 2012 – list. št. 38 v spisu, in četrti odstavek druge strani zapisnika o glavni obravnavi dne 17. 9. 2013 – list. št. 54 v spisu). Po določbi prvega odstavka 7. člena ZPP morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoj zahtevek, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (izjema, ko sodišče lahko ugotavlja nenavajana dejstva in izvaja nepredlagane dokaze, je določeno v drugem odstavku 7. člena ZPP, vendar v obravnavani pravdi očitno ne gre za tak primer). V kolikor sodišče ugotovi s strani strank nenavajano dejstvo, s tem nasprotni stranki odvzame pravico, da se o tem dejstvu izjavi, kar je kršitev načela kontradiktornosti postopka iz 5. člena ZPP in temu posledično absolutna bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Pritožbeno sodišče je moralo pritožbi tožene stranke, ne da bi se poprej opredeljevalo o preostalih pritožbenih razlogih, ugoditi že iz zgoraj pojasnjene absolutne bistvene kršitve določb postopka, sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člena ZPP). Pojasnjena kršitev določb postopka je namreč takšne narave, da je pritožbeno sodišče ne more odpraviti, ker bi v primeru, da bi samo odločilo o tožbenem zahtevku, ali samo dopolnilo navedbe za odločitev o tožbenem zahtevku, strankam odvzelo pravico do pritožbe. Ob ponovnem sojenju naj ima sodišče prve stopnje v vidu zgoraj podane pripombe pritožbenega sodišča o obsegu ugotavljanja dejstev in da je predmetni gospodarski spor spor majhne vrednosti. Kot neobvezno naj pritožbeno sodišče navede le še, da ob do sedaj izvedenem postopku nima pomislekov v pravilnost sodbe sodišča prve stopnje, v kolikor jo pritožba še izpodbija. Tako sodišče pri odločanju o tožbenem zahtevku ni vezano na v tožbi zatrjevano materialnopravno podlago, ne gre za nasprotje v razlogih sodbe, če po sodišču ugotovljena dejstva niso identična s povzetimi navedbami strank, pritožbene trditve o neverodostojnosti priče V. M. so pavšalne in določno neargumentirane, pritožbene trditve o izostanku navedb v zvezi z dogovorom o delitvi stroškov so brezpredmetne, ker sodišče obstoja tega dogovora ne ugotovi oziroma na njem ni temeljilo svoje odločitve o zahtevku. Pri odločitvi o stroških postopka pa je resnično potrebno upoštevati, da je predmet tega postopka le še terjatev v znesku 2.448,12 EUR.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP in je ta pridržana za končno odločbo, da bo sodišče prve stopnje lahko o njih odločilo glede na končni uspeh strank v pravdi.