Jedro

Zakon ne razlikuje med konstitutivnimi in deklaratornimi vpisi, ne določa npr. da za vpis deklaratorne narave zadošča zgolj izpolnitev formalnih pogojev oz. predpostavk. In ker takšnega določila v njem ni, je treba soglašati s pritožnico v delu, v katerem zatrjuje, da morajo biti tudi za vpis spremembe družbenika, za katerega ni sporno, da gre za deklaratoren vpis, izpolnjene tudi materialne predpostavke.

Izrek

Pritožbi družbenice K.L. se ugodi in se izpodbijani sklep v zvezi z sklepom z dne 20.3.2007, opr.št. Srg, s p r e m e n i tako, da se odredi vpis izbrisa družbenika O.N., d.o.o., z osnovnim vložkom 1.050.000,00 SIT in se odredi ponovni vpis družbenika A.S., z osnovnim vložkom 1.050.000,00 SIT.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo družbenice K.L. zoper sklep z dne 20.3.2007, s katerim je bila v sodni register vpisana sprememba ustanoviteljev (pravilno: družbenikov) in je bil kot družbenik izbrisan A.S., vpisan pa družbenik N.,d.o.o.. V obrazložitvi je med drugim navedlo, da je vpis spremembe družbenika v sodni register deklaratoren in je ob minimalni izpolnitvi formalnih pogojev vpis treba opraviti, morebitne kršitve v postopku sklepanja pogodbe oz. odsvojitvi deleža ter ravnanja v nasprotju z določili družbene pogodbe pa zato v registrskem postopku niso upoštevne.

Proti navedenemu sklepu je družbenica K.L. po svojem pooblaščencu vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala njegovo spremembo tako, da se predlog za vpis družbenika O.N. d.o.o. zavrne. Opozarja, da se sodišče sploh ni izreklo o pravici družbenice do pritožbe, ki jo ima po 36. čl. ZSReg, poleg tega pa je zmotno njegovo stališče, da registrsko sod išče deklaratorni vpis opravi v vsakem primeru, če so le izpolnjeni formalni pogoji zanj. Pri tem pa ni navedeno, kateri so ti pogoji oz. katera je zakonska pravna podlaga za odločitev, omenjena je le 1. tč. 44. čl. Uredbe o vpisu družb v sodni register. ZSReg nalaga sodišču tudi vsebinsko presojo predloga za vpis, takšna določba je njegov 31. čl. Pritožba pritožnice z dne 24.4.2007 je bila hkrati ugovor po navedenem členu, ki bi ga sodišče moralo upoštevati. Sodišče bi moralo v zvezi z njenimi navedbami upoštevati odločilno dejstvo, ki je, da se nekdo, ki ni družbenik, kot tak v sodni register ne more vpisati, in da je s tem bila prizadeta pritožničina pravica kot družbenice družbe, da daje soglasje in da odloča o vseh odsvojitvah deležev v družbi tretjim osebam, kar je bil konkretni dogovor ob sklenitvi družbene pogodbe. ZSReg v 34. čl. določa, da morajo biti listine, ki so priloga predlogu za vpis izdane v predpisanem postopku. ZGD-1 določa, da družbena pogodba lahko določi, da je za odsvojitev poslovnega deleža osebam, ki niso družbeniki, potrebno soglasje večine ali vseh družbenikov. Dejstvo je, da že notarski zapis glede prenosa deleža družbe na O.N. d.o.o. ni bil izdan v skladu s predpisi, saj ni upošteval 481/VII člena ZGD-1 oz. s tem v zvezi 9/II, i člena družbene pogodbe. Sodišče je tudi zmotno interpretiralo 482. čl. ZGD-1. Ta navaja, da je potrebno pridobitev deležev poslovodji ne le prijaviti, ampak tudi dokazati. V obravnavanem primeru pa slednje ni bilo storjeno, ker ni bilo dano soglasje skupščine k odsvojitvi. J.S. očitno manipulira z deležem družbe z izključnim namenom izogniti se morebitnemu učinku njegove izključitve iz družbe v zvezi z zadevo Okrožnega sodišča v N. Subjekt vpisa je po svoji pooblaščenki odgovoril na pritožbo in predlagal njeno zavrženje, ker da ni dovoljena. Predvsem meni, da v ZSReg ni podlage za to, da pritožnica v predmetnem postopku vlaga že svojo drugo pritožbo.

Pritožba družbenice je utemeljena.

Zakon o sodnem registru (ZSReg, Ur.l. RS, št. 13/94 s sprem.) v 1. odst. 36. čl. določa, da se zoper sklep, s katerim registrsko sodišče odloči o vpisu v register, lahko pritoži udeleženec ali kdo drug, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes. Neutemeljen je v zvezi s tem pritožbeni očitek, češ da naj bi sodišče prve stopnje opustilo vsakršno obravnavo navedene pravice pritožnice iz 36. čl. ZSReg in da naj bi odločilo mimo zakona; gre za to, da je z izpodbijanim sklepom pritožbo družbenice vsebinsko obravnavalo in o njej odločilo, drugo pa je vprašanje pritožničinega (ne)strinjanja s takšno odločitvijo.

ZSReg v 29. čl. določa formalne predpostavke za odločanje o predlogu za vpis v sodni register, v 34. čl. pa določa materialne predpostavke, ki morajo biti podane za to, da se predlagani vpis lahko opravi. Pri tem zakon ne razlikuje med konstitutivnimi in deklaratornimi vpisi, ne določa napr. da za vpis deklaratorne narave zadošča zgolj izpolnitev formalnih pogojev oz. predpostavk. In ker takšnega določila v njem ni, je treba soglašati s pritožnico v delu, v katerem zatrjuje, da morajo biti tudi za vpis spremembe družbenika, za katerega ni sporno, da gre za deklaratoren vpis, izpolnjene tudi materialne predpostavke.

Po mnenju pritožbenega sodišča načelo publicitete, ki ga sicer zagotavlja sodni register, ne more biti poudarjeno v tolikšni meri, da bi se deklaratorni vpis ob izpolnjevanju minimalnih (formalnih) pogojev, opravil v vsakem primeru in zgolj zato, da se pač evidentira in objavi tisto, kar dejansko obstaja, ne glede na siceršnjo materialnopravno pravilnost. Iz ZSReg kaj takega ne izhaja.

V predmetni zadevi pa je pritožnica že v pritožbi zoper sklep z dne 20.3.2007 navajala, to pa smiselno ponavlja tudi v obravnavani pritožbi, da skupščina družbe ni dala soglasja k odsvojitvi poslovnega deleža, ki je bil opravljen s Pogodbo o neodplačnem prenosu poslovnega deleža z dne 23.2.2007, s katero je A.S. prenesel poslovni delež v subjektu vpisa na družbo O.N., d.o.o.. Takšno soglasje je predvideno v družbeni pogodbi z dne 12.9.2000, pa tudi v njenem prečiščenem besedilu z dne 22.2.2006, v 9. čl. - tč. i); ureditev pa je skladna tudi s 7. odst. 416. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) v tedaj veljavnem besedilu. Pri tem ni pomembno, da je soglasje navedeno (le) v 9. čl. družbene pogodbe, kjer so naštete pristojnosti skupščine, namesto v njenem 14. čl., kjer je sicer urejen prenos poslovnih deležev, ravno tako pa tudi ne, da niso navedeni pogoji za izdajo takšnega soglasja (kot je razvidno iz spisa, za subjekt vpisa niti ni sporno, da soglasje skupščine za prenos ni bilo dano, to smiselno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa).

ZGD ne ureja učinkov izostanka soglasja k odsvojitvi poslovnega deleža tretji osebi. Zato je treba za obravnavani primer uporabiti določbo 19. čl. Obligacijskega zakonika, ki določa, da kadar je za sklenitev pogodbe potrebno soglasje koga tretjega, ga ta lahko da pred sklenitvijo pogodbe kot dovoljenje ali po sklenitvi kot odobritev, če ni z zakonom določeno kaj drugega (1. odst.); dovoljenje oziroma odobritev morata biti dana v obliki, ki je predpisana za pogodbe, za katere se dajeta (2. odst.). Glede na navedeno določilo za nastanek Pogodbe o neodplačnem prenosu poslovnega deleža z dne 23.2.2007 ni zadoščalo zgolj soglasje v njej določenih pogodbenih strank, ampak je bilo potrebno tudi soglasje skupščine družbe, ki je predvideno v družbeni pogodbi. Ker pa to ni bilo dano, pogodbeno razmerje ni nastalo. Glede na to v obravnavanem primeru niso bile izpolnjene materialno pravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon (4. tč. 34. čl. ZSReg) in bi moralo sodišče prve stopnje predlog za vpis zavrniti. Ker tega ni storilo, je pritožbeno sodišče pritožbi družbenice ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot je to razvidno iz izreka (3. tč. 1. odst. 40. čl. in 2. odst. 40. čl. ZSReg).