Jedro

Če tožba v skladu s 1. odstavkom 141. člena ZPP toženi stranki ni bila pravilno vročena na naslovu njenega dejanskega prebivališča, je podana bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 4953,27 EUR (1.187.001,20 SIT) z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneska 4672,89 EUR (1.119.812,20 SIT) z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 2.8.2003 dalje do plačila in od zneska 280,37 EUR (67.188,75) od dne 26.10.2004 dalje do plačila. Kar je tožeča stranka zahtevala več ali drugače ( glede zakonitih zamudnih obresti od zneska 280,37 EUR oz. Prej 67.188,75 SIT od dne 2.8.2003 do dne 25.10.2004) je zavrnilo in odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške.

Zoper zamudno sodbo se pritožuje tožena stranka. Navaja, da za izdajo zamudne sodbe niso podani pogoji v smislu 318. člena ZPP. Tožba ji ni bila pravilno vročena v odgovor, iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost zahtevka, pa tudi dejstva, na katera se tožba opira, so v nasprotju z dejstvi in dokazi, ki so splošno znana. Pritožnik oporeka višini glavnice, ki jo vtožuje tožnica, in zakonitim zamudnim obrestim, za katere meni, da jih sodišče prve stopnje tožnici ne bi smelo dosoditi.

Pritožba je utemeljena.

Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 36/04) v 318. členu kot enega od pogojev za izdajo zamudne sodbe določa pravilno vročitev tožbe toženi stranki v odgovor. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje potem, ko je bil predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje pravnomočno zavržen, izvedlo narok za preizkus pravočasnosti pritožbe dne 5.10.2007, na katerem je tožena stranka izpovedala, da je od konca leta 2003 pa do konca leta 2005 živela na naslovu D. 17 in ne na naslovu P. u. 54, kamor ji je prvostopno sodišče vročalo tako tožbo kot zamudno sodbo. Dejansko je tožena stranka za zamudno sodbo izvedela šele dne 25.3.2005, ko jo je o tem obvestila mati, glede tožbe pa je sodišče prve stopnje štelo, da je bila toženi stranki vročena s fikcijo dne 2.11.2004 (določilo 2. odstavka 141. člena ZPP). Okoliščino, da je v kritičnem času, ko je sodišče prve stopnje odredilo vročitev tožbe in kasneje zamudne sodbe, toženec dejansko stanoval na naslovu D. 17, je dodatno potrdila zaslišana priča K. Z.. Tožena stranka pa je v spis vložila tudi pogodbo za najem stanovanja na naslovu D. 17 ( priloga B4), ki je bila tudi registrirana pri Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana dne 3.12.2003. Ker tožba v skladu s 1. odstavkom 141. člena ZPP toženi stranki ni bila pravilno vročena na naslovu njenega dejanskega prebivališča (glej A. Galič, Komentar Zakona o pravdnem postopku, 1. knjiga, str. 564 in naslednje), je sodišče prve stopnje pri postopanju zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, zaradi česar se v skladu s prvim odstavkom 354. člena ZPP izpodbijana zamudna sodba razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka je zoper nepravilno vročeno tožbo že podala pravočasen odgovor (list. št.12), zato bo moralo sodišče prve stopnje s postopkom nadaljevati, pri čemer pa mora upoštevati nastop pravnomočnosti druge točke izreka zamudne sodbe (359. člen ZPP).

Na podlagi 3. odstavka 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo, da pritožbeni stroški predstavljajo nadaljnje pravdne stroške.