Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kot je sodišče že pojasnilo v izpodbijanem sklepu, ni mogoče slediti zahtevi tožnice za postavitev posebnega skrbnika, saj tožnica že ima določenega skrbnika, nezadovoljstvo oziroma nestrinjanje z delom skrbnika pa samo po sebi še ni razlog, da bi sodišče postavilo drugega skrbnika. V obravnavanem primeru pa tudi ne gre za situacijo, ko bi šlo za očitno nasprotje interesov (kolizijo) med interesi skrbnika in tožnice.
Upoštevajoč dejstvo, da tožnica nima poslovne sposobnosti za vložitev pritožbe, njen skrbnik pa vložitve pritožbe ni odobril, je sodišče ob primerni uporabi 80. člena ZPP v povezavi z 78. členom ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 ugotovilo, da vloga nima pravnega učinka pritožbe.
I.Ugotovi se, da vloga A. A. z dne 6. 3. 2025 nima pravnega učinka pritožbe.
1.Naslovno sodišče je s sklepom opr. št. II U 36/2025-8 z dne 24. 1. 2025 zavrglo tožbo zoper sklep Ministrstva za finance št. DT-498-2-131/2023-8 z dne 10. 1. 2025 v zvezi s sklepom Finančne uprave Republike Slovenije št. DT-4933-121561/2022-13 z dne 19. 9. 2023.
2.Tožnica je 6. 3. 2025 pri naslovnem sodišču podala lastnoročno podpisano vlogo, naslovljeno kot: "pritožba", ki se nanaša na navedeni sklep. Vloga brez tožničinega lastnoročnega podpisa, ki vsebuje preposlana elektronska sporočila, je bila sicer poslana tudi 8. 3. 2025 po elektronski pošti.
3.Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, ter ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik. To določa 80. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v skladu s prvim odstavkom 22. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) uporablja tudi v upravnem sporu, saj ZUS-1 glede tega nima posebnih določb. Pri tem je treba pravdno sposobnost iz citirane določbe razumeti kot sposobnost samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja v postopku upravnega spora.
4.V postopku je bilo ugotovljeno, da je bila tožnici delno odvzeta procesna sposobnost na področju vlaganja aktov pred policijo in pred sodnimi ter upravnimi organi (razen za postopek v pristojnosti centrov za socialno delo), funkcijo skrbnika pa na podlagi odločbe številka 1221-42/2018-PESNI-05 z dne 16. 12. 2018 izvršuje Center za socialno delo (CSD) Maribor, enota Pesnica.
5.Sodišče je ob smiselni uporabi ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 CSD Maribor, enota Pesnica, kot skrbnika pozvalo, da se opredeli do podane vloge oziroma sporoči, ali jo odobrava kot pritožbo.
6.CSD Maribor, enota Pesnica, je z dopisom z dne 20. 3. 2025 sodišče obvestil, da kot skrbniki ne odobravajo vložitve pritožbe zoper navedeni sklep.
7.Kot je sodišče že pojasnilo v izpodbijanem sklepu, ni mogoče slediti zahtevi tožnice za postavitev posebnega skrbnika, npr. CSD Ptuj, saj tožnica že ima določenega skrbnika, nezadovoljstvo oziroma nestrinjanje z delom skrbnika pa samo po sebi še ni razlog, da bi sodišče postavilo drugega skrbnika. V obravnavanem primeru pa tudi ne gre za situacijo, ko bi šlo za očitno nasprotje interesov (kolizijo) med interesi skrbnika in tožnice.
8.Upoštevajoč dejstvo, da tožnica nima poslovne sposobnosti za vložitev pritožbe, njen skrbnik CSD Maribor, enota Pesnica, pa vložitve pritožbe ni odobril, je sodišče ob primerni uporabi 80. člena ZPP v povezavi z 78. členom ZPP1 in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 ugotovilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
-------------------------------
1
Tako tudi sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 148/2024 z dne 6. 6. 2024.
RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 78, 80
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.