Jedro

Ker tožena stranka zaradi zaprtja poslovalnice na B. ni potrebovala dveh poslovodij, predstavlja ukinitev poslovalnice resen in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zaradi katerega delovnega razmerja med strankama ni bilo mogoče nadaljevati.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 9.1.2003 nezakonita in da se razveljavi, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo, ampak da še traja, da je tožena stranka dolžna tožniku vzpostaviti delovno razmerje po pogodbi o zaposlitvi z dne 30.6.2000, mu delovno dobo vpisati v delovno knjižico za celo obdobje in mu obračunati in izplačati vse pravice iz delovnega razmerja.

Sodišče druge stopnje je po opravljeni glavni obravnavi pritožbi tožene stranke ugodilo, spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da je bila tožena stranka prekludirana s podajo odpovedi, ker gre za prekluziven rok, za razlog pa je vedela že poleti leta 2002. Zmotno je mnenje sodišča, da je ukinitev poslovalnice že resen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka ni dokazala, da tožnika ni bilo mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji. Dejstvo, da je tožena stranka kasneje zaposlila dva nova delavca, kaže, da je nove delavce potrebovala in je potreba po delu tožnika dokazana, zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga bila nezakonita. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podredno, da jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila.

V odgovoru na revizijo je tožena stranka prerekala revizijske navedbe in predlagala njeno zavrnitev.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Revizija je bistveno kršitev določb pravdnega postopka samo formalno navajala, ne da bi kršitve tudi vsebinsko opredelila, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tega revizijskega očitka ni preizkušalo.

Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih navedb, ki predstavljajo pretežen del revizije, ni preizkušalo.

Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava (na kar pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti).

Po določbi 1. alineje prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR – Uradni list RS, št. 42/2002) so razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, s strani delodajalca prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov na strani delodajalca. Zakon tudi določa v drugem odstavku 88. člena ZDR, da je mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi le, če je razlog resen in utemeljen in če onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. V tretjem odstavku 88. člena ZDR je določeno, da mora delodajalec v primeru redne odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga preveriti, ali je možno zaposliti delavca pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja oziroma prekvalificirati za drugo delo. V takem primeru mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. V petem odstavku 88. člena ZDR pa je še določba, da mora delodajalec podati odpoved najkasneje v 30 dneh od seznanitve z razlogi za redno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga.

Glede pravnega vprašanja, kdaj so lahko pričeli teči prekluzivni roki iz ZDR, je VSRS že zavzelo stališče v sodbi VIII Ips 109/2006 z dne 25.4.2006. Takrat je odločilo, da je lahko 30 dnevni subjektivni rok in šestmesečni objektivni rok po petem odstavku 88. člena ZDR pričel teči šele z uveljavitvijo ZDR. To pomeni, da je stališče sodišča druge stopnje glede tega vprašanja pravilno.

V dokaznem postopku je bilo tudi na podlagi opravljene glavne obravnave pred sodiščem druge stopnje ugotovljeno, da tožena stranka zaradi zaprtja poslovalnice na B. ni potrebovala dveh poslovodij. Zato je logičen in utemeljen zaključek, da ukinitev poslovalnice predstavlja v takem primeru resen in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, zaradi katerega delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati. Ker iz ugotovljenega dejanskega stanja sodišča druge stopnje izhaja, da sodišče prve stopnje neutemeljeno očita toženi stranki, da pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni preverila, ali je tožnika možno zaposliti pod spremenjenimi pogoji oz. ga prekvalificirati za drugo delo, je pravilen zaključek v izpodbijani sodbi, da je tožena stranka redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonito.

V izpodbijani sodbi je sodišče že pravilno obrazložilo, da je za ugotavljanje pogojev za odpoved pogodbe o zaposlitvi bistveno stanje v času odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ne morebitne kasnejše spremembe. Če se kasneje, po odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zaposluje nove delavce, ima delavec, ki mu je bila pogodba o zaposlitvi redno odpovedana iz poslovnega razloga, samo prednostno pravico do zaposlitve, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dela (določba 102. člena ZDR).

Zaradi navedenih razlogov revizijsko sodišče reviziji ni ugodilo, ampak jo je v skladu z določbo 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

Sklep o stroških je Vrhovno sodišče sprejelo na podlagi določbe prvega odstavka 155. člena ZPP.