25. 4. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., trenutno v priporu v ZPKZ Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 25. aprila 2002

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 55/2002 z dne 21. 2. 2002 v zvezi s sklepom senata Okrožnega sodišča v Mariboru št. Ks 25/2002 z dne 11. 1. 2002 in zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Kp 233/2002 z dne 5. 3. 2002 se zavrže.

Obrazložitev

A.

1.Pritožnica je po svojem zagovorniku dne 18. 3. 2002 vložila ustavno pritožbo zoper navedene sodne odločbe. Z njimi je sodišče zoper njo podaljšalo pripor iz razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju ZKP).

2.V ustavni pritožbi zatrjuje številne procesne kršitve ZKP, kršitev določbe prvega odstavka 20. člena Ustave (odreditev in trajanje pripora), smiselno pa zatrjuje kršitev 25. člena Ustave (pravica do pravnega sredstva). Meni, da v izpodbijanih sklepih niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, razlogi pa naj bi bili tudi popolnoma nejasni in v precejšnji meri med seboj v nasprotju. Določbo prvega odstavka 20. člena Ustave naj bi sodišče preširoko tolmačilo. Okoliščine, s katerimi po navedbah pritožnice sodišče utemeljuje priporni razlog begosumnosti, naj bi kazale na smiselno uporabo Zakona o kazenskem postopku SFRJ (Uradni list SFRJ, 50/67 in nasl. - ZKP67). Meni, da je takšno utemeljevanje pripora protiustavno, s tem pa naj bi bil kršen tudi zakon. Pritožnica navaja, da tudi priporni razlog begosumnosti ni podan niti utemeljen v izpodbijanih sklepih. Sodišče naj bi pripor odredilo le zato, ker je tako predlagalo tožilstvo, ki naj bi dokazovalo samo to, da se na zadevi nekaj dogaja, čeprav naj ne bi predložilo nobenega dokaza. Po mnenju pritožnice teža kaznivega dejanja, obseg kriminalne dejavnosti, visok znesek protipravno pridobljene premoženjske koristi, ki naj bi ga prenesla v tujino, niso pravno relevantna dejstva, s katerimi bi sodišče lahko utemeljilo priporni razlog begosumnosti. Prostost naj bi ji bila tako odvzeta le na podlagi golih domnev. V ustavni pritožbi tudi navaja, da je Višje sodišče v Mariboru s sodbo št. Kp-548/2001 z dne 30. 8. 2001 delno razveljavilo sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. K 347/99 z dne 22. 3. 2001 in sicer v delu, v katerem se nanaša na kaznivi dejanji zlorabe položaja ali pravic po drugem v zvezi s prvim odstavkom 244. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju KZ) in v zvezi s 25. členom KZ. Takšne razveljavitve pa naj ne bi upošteval niti zunanjobravnavni senat, ko je odločal o podaljšanju pripora niti Vrhovno sodišče v sodbi št. I Ips 55/2002 z dne 21. 2. 2002. Pritožnica meni, da bi razveljavitev moral upoštevati državni tožilec in temu ustrezno prilagoditi obtožnico.

B.

3.Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži zoper posamične akte državnih organov, organov lokalne skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil.

4.Vloži se lahko šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva (prvi odstavek 51. člena ZUstS) in sicer v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba (prvi odstavek 52. člena ZUstS). V ustavni pritožbi je treba po določbi 53. člena ZUstS navesti posamični akt, ki se spodbija, dejstva, ki pritožbo utemeljujejo ter domnevno kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Ustavni pritožbi mora biti priložena kopija posamičnega akta, ki se spodbija, ter ustrezne listine, na katere pritožnik opira svojo pritožbo.

5.Pritožničina vloga z dne 18. 3. 2002 je bila tako pomanjkljiva, da je ni bilo mogoče preizkusiti. Zato jo je Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 54. člena ZUstS pozvalo, naj jo v roku 14 dni dopolni z navedbo podatkov in predložitvijo listin, kot jih zahteva 53. člen ZUstS. V pozivu je Ustavno sodišče pritožnico opozorilo tudi na posledice, če vloge v postavljenem roku ne bo dopolnila.

6.Pritožnica je dne 12. 4. 2002 po svojem pooblaščencu vlogo dopolnila, vendar je ta kljub temu ostala tako nepopolna in pomanjkljiva, da je ni bilo mogoče preizkusiti. Ustavni pritožbi je priložila naslednje sklepe: sklep senata Okrožnega sodišča v Mariboru št. Ks 25/2002 z dne 11. 1. 2002, sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Kp 233/2002 z dne 5. 3. 2002 in sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 55/2002. Kolikor se ustavna pritožba nanaša na navedeno sodbo Vrhovnega sodišča in sklep zunajobravnavnega senata št. Ks 25/2002 z dne 11. 1. 2002, je treba ugotoviti, da ustavni pritožbi ni priložen sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Kp-75/2002 z dne 22. 1. 2002. Zato je v tem delu tako pomanjkljiva in nepopolna, da je ni mogoče preizkusiti. Zato jo je bilo treba zavreči.

7.Kolikor pa se ustavna pritožba nanaša na sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Kp-233/2002 z dne 5. 3. 2002, je treba ugotoviti, da ustavni pritožbi ni priložen prvostopenjski sklep in sicer sklep zunajobravnavnega senata št. Ks 138/2002 z dne 18. 2. 2002, prav tako pa pritožnica v zvezi s tem ni izkazala izčrpanosti zahteve za varstvo zakonitosti in tudi ni predlagala predčasne obravnave po določbi drugega odstavka 51. člena ZUstS. Ustavna pritožba je tudi v tem delu ostala tako nepopolna in pomanjkljiva, da je ni bilo mogoče preizkusiti in jo je bilo treba zavreči.

8.Ker je ustavna pritožba kljub dopolnitvi ostala tako nepopolna in pomanjkljiva, da je ni bilo mogoče preizkusiti, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi četrte alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer