Jedro

Pomembno je, da je tožnik na podlagi ravnanja tožencev pred začetkom pravde lahko sklepal, da bo za varstvo svojih interesov potrebna sodna intervencija. Odločitev, da sta toženca dolžna tožniku povrniti njegove pravdne stroške, je zato pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je po tem, ko je tožnik umaknil tožbo glede tožbenega zahtevka o glavni stvari (na izselitev in izročitev stanovanja, ki sta ga toženca zasedala), s sklepom z dne 29. 5. 2025 ustavilo postopek v tem delu. Ob umiku je tožnik vztrajal pri povrnitvi pravdnih stroškov po izpolnitvi tožbenega zahtevka. Z izpodbijanim sklepom je sodišče tožencema naložilo povrnitev tožnikovih pravdnih stroškov v znesku 638,40 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.V pravočasni pritožbi zoper sklep o stroških postopka se pritožujeta toženca, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Smiselno predlagata, da se sklep spremeni tako, da se stroškovni zahtevek zavrne. Navajata, da so jima kršene pravice iz 112. člena Stanovanjskega zakonika (SZ-1), ki zavezuje tudi tožnika, ki ni upošteval 30 dnevnega odpovednega roka. Toženca sta imela za izselitev in za iskanje novega stanovanja samo 14 dni časa. Toženca sta se odzvala in se preselila v 10. dneh, ključe pa predala v 22. dneh, torej prej kot v 30. dneh. Zato nista dolžna povrniti tožniku pravdnih stroškov v zvezi z vložitvijo tožbe.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožencema naložilo, da tožniku povrneta stroške postopka, temelji na ugotovitvi, da je tožnik tožbo (ki jo je vložil 29. 5. 2024) umaknil kmalu po tem, ko sta toženca izpolnila njegov zahtevek.

5.Iz 1. odst. 158. člena ZPP izhaja pravilo, da je tožnik, ki umakne tožbo, upravičen do povračila stroškov postopka, če je tožbo umaknil takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. Če namreč toženec med pravdo izpolni zahtevek, ga s tem smiselno pripozna, zato mora on plačati pravdne stroške. Toženec pa ni dolžan nositi stroškov, če ni dal povoda za tožbo (157. čl. Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). O povodu za tožbo pa govorimo takrat, ko lahko tožnik na podlagi ravnanja toženca pred pravdo sklepa, da bo potrebna sodna intervencija za varstvo njegovih pravnih interesov.

6.Pri umiku tožbe ni pravno relevantno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen. Zato so pritožbene navedbe o tožnikovem (ne)upoštevanju odpovedi najemne pogodbe z tridesetdnevnim odpovednim rokom brez pomena, tudi sicer pa so takšne navedbe neutemeljene. Odločilno v dani situaciji je, ali je bil zahtevek izpolnjen in, ali je bila vložitev tožbe potrebna, skratka, ali je dal toženec povod zanjo.

7.Po podatkih spisa je tožnik s tožbo (29. 5. 2024) od tožencev zahteval izpraznitev in izročitev (prosto vseh oseb in stvari) stanovanja št. 20 v 7. etaži in 1. etaži na naslovu Ulica 66, A., ki je njegova last. Iz najemne pogodbe z dne 29. 5. 2023 je razvidno, da je bilo najemno razmerje med pravdnima strankama sklenjeno za določen čas, od 1. 6. 2023 do 30. 4. 2024 z možnostjo podaljšanja z aneksom k tej pogodbi, ki se mora urediti še pred potekom roka, za katerega je najem dogovorjen (9. člen pogodbe - priloga A3). Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki imajo oporo v dokaznem gradivu, je razvidno, da je tožnik tožencema dvakrat, prvič dne 25. 3. 2024 (priloga A4 - dopis s podpisano roza povratnico) in nato še 19. 4. 2024 (prilogi A5, A6 - dopis s podpisanima roza povratnicama), sporočil, da ne bo podaljševal najemne pogodbe za določen čas, ki se izteče 30. 4. 2024. In ju pozval, da se do izteka roka izselita iz stanovanja in ga izročita. Toženca se na pozive nista odzivala, zato je tožnik 29. 5. 2024 vložil tožbo. Ugotovljeno je, da sta toženca v odgovoru na tožbo z dne 18. 7. 2024 sporočila, da sta se iz stanovanja izselila 10. 6. 2024, vendar pa sta ključe stanovanja predala tožniku šele 22. 7. 2024 (priloga A18). Šele s tem pa sta v celoti izpolnila tožbeni zahtevek.

8.Ker se toženca na tožnikova obvestila in pozive nista odzivala ter do izpraznitve in izročitve ni prišlo do izteka najemnega razmerja za določen čas, je tožnik vložil tožbo, toženca pa sta izpraznila in izročila stanovanje šele 22. 7. 2024. Pomembno je, da je tožnik na podlagi ravnanja tožencev pred začetkom pravde lahko sklepal, da bo za varstvo svojih interesov potrebna sodna intervencija. Odločitev, da sta toženca dolžna tožniku povrniti njegove pravdne stroške, je zato ob upoštevanju že zgoraj povzetih določb ZPP pravilna.

9.Pritožba torej ni utemeljena. Ker pritožnika konkretno ne izpodbijata obsega in višine priznanih stroškov, ki so tožniku nastali z vložitvijo tožbe, in ker sodišče prve stopnje tudi ni storilo nobene izmed kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP) , je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena v zvezi s 2. točko 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

-------------------------------

1Glej odločbe VSL I Cpg 587/99, VSL I Cp 1978/2016, VSL I Cp 1999/2016, VSL I Cpg 369/2022, VSL I Cpg 146/2023 id. Enako stališče je zastopano tudi v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba 2006, 2. knjiga, str. 45 in 46.

2V primeru pogodbe za določen čas pogodba preneha s pretekom časa, za katero je bila sklenjena, in poprejšnja odpoved pogodbe ni potrebna niti zakonsko predvidena/določena, kot zmotno meni pritožba.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 157, 158, 158/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.