Jedro

Če je sodišče prve stopnje na podlagi predloženega dejanskega stanja lahko zahtevek obravnavalo tudi z vidika pravne podlage, ki jo pritožnik navaja v pritožbi, se pravnomočnost prve sodbe razteza tudi na ta sklop dejstev in nova tožba ni dopustna.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se spremeni izpodbijana II. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje tako, da se glasi: ″Ugodi se ugovoru tožene stranke, da je bilo že pravnomočno razsojeno o stvari v delu, ki se nanaša na podredni tožbeni zahtevek, in se zavrže tožba s preostalim zahtevkom na plačilo 50.238,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 10. 2020 dalje do plačila.

Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa povrniti toženi stranki 2.502,52 EUR stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne po vročitvi tega sklepa do plačila.″

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa povrniti toženi stranki 368,99 EUR stroškov tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na primarni tožbeni zahtevek (I. točka izreka). Zavrnilo je ugovor tožene stranke, da je bilo že pravnomočno razsojeno o stvari v delu, ki se nanaša na podredni tožbeni zahtevek (II. točka izreka). Po vpogledu v spisovne podatke in spisa I Pg 538/2018 Okrožnega sodišča v Mariboru je ugotovilo, da tožeča stranka v tej zadevi primarno uveljavlja vračilo 38.630 litrov kurilnega olja in 8.192 litrov plinskega olja, podrejeno plačilo 50.238,42 EUR s pripadki. V zadevi I Pg 538/2018 se je tam tožeča stranka in v tej zadevi tožena stranka glede podlage tožbenega zahtevka zoper v tej zadevi tožečo stranko sklicevala na dejstva, ki so podlaga za obogatitveni zahtevek in ki so podlaga za odškodninski zahtevek. Oba postopka se nanašata na iste dobave blaga (kurilno in plinsko olje). Zoper tožečo stranko je bila v zadevi I Pg 538/2018 izdana pravnomočna zamudna sodba z dne 12. 5. 2020, s katero ji je bilo naloženo plačilo 38.009,65 EUR s pripadki in v obeh zadevah nastopata isti stranki, le v obrnjenih vlogah, s tem, da sta v zadevi I Pg 538/2018 poleg tožeče stranke tožena tudi A. A. ter B. B., zoper katera zamudna sodba ni bila izdana. Glede podrednega zahtevka ni identitete glede dejanske podlage zahtevkov, saj se je tožeča stranka v tej zadevi sklicevala ne le na podlago za obogatitveni, ampak tudi za odškodninski zahtevek, ki ni predstavljal pravne podlage dosojenega zneska po zamudni sodbi I Pg 538/2018 in ni mogoče zaključiti, da je dejanska podlaga podrednega zahtevka v obeh zadevah enaka.

2. Zoper II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka po pooblaščeni odvetniški pisarni iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da je bistveno za odločitev ali je bilo že pravnomočno razsojeno o zadevi, v kateri teče pravda, vprašanje tožbenega temelja oziroma dejanske podlage zahtevka. Dejansko stanje obeh pravdnih zadev je enako. Po primerjavi spisovnega gradiva v zadevi I Pg 538/2018 in v predmetni zadevi je ugotoviti, da so bile navedbe, ki jih je tožeča stranka podala v tožbi v predmetni zadevi, že obravnavane v zadevi I Pg 538/2018, kjer je vložila tožbo sedaj tožena stranka in so zajete s pravnomočno zamudno sodbo z dne 12. 5. 2020. Iz tožbenih navedb v zadevi I Pg 538/2018, ki jih je zaradi pasivnosti tretjetoženke, sedaj tožeče stranke, šteti za resnične, izhaja, da niso bile dobavljene količine goriva, ki so bile zaračunane toženi stranki, tam tožeči stranki, v letu 2015 in 2016 na podlagi izstavljenih računov in so izdani računi fiktivni. Na podlagi tožbenih navedb tožeče stranke v tem postopku je ugotoviti, da se nanaša na enako dejansko stanje, kot v že razsojeni zadevi I Pg 538/2018 in navaja, da je toženi stranki med julijem 2015 in majem 2016 na podlagi identičnih računov, ki so bili predmet tožbenih navedb v zadevi I Pg 538/2018, dobavila večje količine energentov. Se pravi je v obeh zadevah ključno vprašanje ali so bili energenti, po izdanih in plačanih računih, res dobavljeni. Okrožno sodišče v Mariboru je v zadevi I Pg 538/2018 na podlagi dejanskega stanja, kot izhaja iz tam vložene tožbe, izdalo zamudno sodbo, pri čemer je lahko dejansko stanje preizkušalo po različnih pravnih podlagah, bodisi neupravičene obogatitve bodisi odškodninske odgovornosti, saj je tožbeni zahtevek temeljil na obeh in je bila v tožbi podana tudi dejanska podlaga za oba. Ker je sodišče na podlagi predloženega dejanskega stanja lahko obravnavalo tožbeni zahtevek v zadevi I Pg 538/2018 tako z vidika neupravičene obogatitve kot odškodninske odgovornosti, se pravnomočnost zamudne sodbe razteza na oba sklopa dejstev. V zvezi s presojo objektivne identitete tožbenega zahtevka ni bistveno katera pravna podlaga je navedena v zamudni sodbi I Pg 538/2018, ampak kaj je bila dejanska podlaga tožbenega zahtevka. Glede na to, da je tožena stranka, tam tožeča stranka, v zadevi I Pg 538/2018 temeljila tožbeni zahtevek na dveh pravnih podlagah, neupravičeni obogatitvi in odškodninski odgovornosti, na teh dveh istih pravnih podlagah pa temelji tožbeni zahtevek v predmetni zadevi, pri čemer se oba nanašata na isti predmet, je istovetnost tožbenega zahtevka podana. Ker tožeča stranka v predmetni zadevi temelji novo tožbo na enakem dejanskem stanju, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno v zadevi I Pg 538/2018 - zahtevka sta identična, obstoji procesna ovira za vsebinsko odločanje v konkretni zadevi in bi bilo treba zavreči tožbo v celoti, tudi kar zadeva podredni zahtevek.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški družbi navaja, da je podredni tožbeni zahtevek po svoji naravi denarni zahtevek in ima dve podlagi. Prva je neupravičena obogatitev, druga iz naslova odškodninske odgovornosti tožene stranke. O tožbenem zahtevku na odškodninski podlagi še ni bilo odločeno in je tožba v tem delu dopustna, ugovor tožeče stranke o že razsojeni stvari in posledično pritožba neutemeljena. Tožeča stranka je pojasnila, da je prejemala naročila tožene stranke preko svojega trgovskega posrednika. Dvoma ni, da je bil direktor tožene stranke pa tudi njegov oče seznanjen oziroma je vedel, da je tožena stranka naročila in plačala vse dobave, predmet pravde I Pg 538/2018, tožeča stranka pa jih je dobavila. Dvoma ni, da je tožena stranka vložila tožbo I Pg 538/2018 zoper tožečo stranko, četudi je vedela, da jo vlaga neutemeljeno in zahteva vračilo plačil za blago, ki ga je naročila in prejela. Tožena stranka je tožeči stranki povzročila škodo. Najprej so njeni zastopniki oziroma delavci naročali energente in jih prejeli, nato je zoper tožečo stranko vložila neutemeljeno tožbo pred Okrožnim sodiščem v Mariboru I Pg 538/2018 in zahtevala ter prejela vračilo svojih plačil za iste energente. Res ji je uspelo zaradi izdaje zamudne sodbe, vendar je tožena stranka že pred začetkom postopka I Pg 538/2018 in pred vložitvijo tožbe vedela, da jo vlaga neutemeljeno. Ne gre za spor, ki bi tekel na podlagi istega dejanskega stanja kot zadeva I Pg 538/2018 (dokazovanje ali je bilo plačano blago res naročeno in dobavljeno) in glede istega zahtevka, ampak je bistvo obravnavanega spora naklepno povzročanje škode tožeči stranki s strani tožene stranke. V obravnavani zadevi gre za drugačno dejansko stanje, drug historični dogodek oziroma dogodke, drug pravni temelj in drug zahtevek kot v zadevi I Pg 538/2018. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Drugi odstavek 319. člena ZPP določa, da mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena. Če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zavrže tožbo.

6. Presoja o (ne)obstoju že pravnomočno odločene zadeve kot procesne ovire temelji na kriteriju identitete spora: če je o identičnem tožbenem zahtevku že pravnomočno odločeno, novo sojenje ni dopustno. Dva spora sta po uveljavljenem stališču sodne prakse identična, če sta podani subjektivna istovetnost in objektivna istovetnost. Istovetnost primerjanih zahtevkov se presoja po njuni podlagi in je podana, kadar je pravno razmerje, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekoče pravde; če je dejanska podlaga različna, ne gre za res iudicata. Obseg pravnomočnosti sodbe se zato lahko presoja le z razlago celotne sodbe, ne le izreka, ampak tudi dejanskega stanja in njenih razlogov.1

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila zoper tožečo stranko v zadevi I Pg 538/2018 izdana pravnomočna zamudna sodba z dne 12. 5. 2020, s katero ji je bilo naloženo plačilo 38.009,65 EUR s pripadki in v obeh zadevah nastopata isti stranki, le v obrnjenih vlogah (5. točka obrazložitve sodbe). Tožena stranka tej ugotovitvi v pritožbi pritrjuje, tožeča stranka pa je v odgovoru na pritožbo ne zanika. Subjektivna istovetnost je podana.

8. Nadalje je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožeča stranka v tej zadevi podrejeno uveljavlja plačilo 50.238,42 EUR s pripadki (4. točka obrazložitve sklepa). Tudi v tem delu tožena stranka utemeljeno navaja, da je tožbeni predlog v obeh zadevah enak, da se glasita na plačilo oziroma vračilo. Nasprotno tožeča stranka v odgovoru na pritožbo neutemeljeno navaja, da ne gre za spor glede istega zahtevka in da gre za drug zahtevek kot v zadevi I Pg 538/2018. Oba zahtevka sta denarna.

9. Tožena stranka utemeljeno izpodbija bistveni zaključek sodišča prve stopnje, da med obravnavano zadevo in zadevo Okrožnega sodišča v Mariboru ni identitete glede dejanske podlage zahtevkov (7. točka obrazložitve sklepa). Že sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se oba postopka nanašata na iste dobave blaga (4. točka obrazložitve sklepa). Ugotovitvi utemeljeno pritrjuje tožena stranka, nasprotno tožeča stranka v odgovoru na pritožbo neutemeljeno navaja, da ne gre za spor, ki bi tekel na podlagi istega dejanskega stanja kot zadeva I Pg 538/2018, da gre v obravnavani zadevi za drugačno dejansko stanje, drug historični dogodek kot v zadevi I Pg 538/2018. Tožeča stranka je v obravnavani tožbi zatrjevala dejanske okoliščine v zvezi z nabavo naftnih derivatov, ki jih je naročala tožena stranka in plačala, vendar je potem na podlagi zamudne sodbe uspela iztožiti vračilo plačanega denarnega zneska (list. št. 3 spisa). Tudi v odgovoru na pritožbo navaja te dejanske okoliščine glede naročanja, dobav, plačila in vložitve neutemeljene tožbe pred Okrožnim sodiščem v Mariboru ter zahtevanja in prejema vračila svojih plačil za iste energente. Zato so utemeljene pritožbene navedbe tožene stranke, da se tožbene trditve v obravnavani zadevi nanašajo na enako dejansko stanje, kot v razsojeni zadevi I Pg 538/2018, na identične račune in na vprašanje ali so bili energenti res dobavljeni. Prav ima, da je dejanska podlaga tožbenih zahtevkov v obeh zadevah enaka, gre za enak tožbeni temelj oziroma sklop dejstev, ki pomenijo isti historični dogodek, zato je (objektivna) istovetnost tožbenega zahtevka podana.

10. Tudi glede pravne podlage tožena stranka utemeljeno navaja, da ta ni bistvena katera je navedena v zamudni sodbi I Pg 538/2018, ampak kaj je bila dejanska podlaga tožbenega zahtevka v zadevi I Pg 538/2018.2 Če je sodišče prve stopnje na podlagi predloženega dejanskega stanja lahko zahtevek obravnavalo tudi z vidika pravne podlage, ki jo pritožnik navaja v pritožbi, se pravnomočnost prve sodbe razteza tudi na ta sklop dejstev in nova tožba ni dopustna.3 Zato je bil utemeljen ugovor tožene stranke pravnomočno razsojene stvari glede podrednega tožbenega zahtevka na plačilo. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in spremenilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena ZPP).

11. Odločitev sodišča druge stopnje pomeni, da se je tožena stranka obranila tožbe4, zato je zaradi uspeha upravičena do potrebnih stroškov postopka na prvi stopnji (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP). Sodišče druge stopnje ji je priznalo nagrado za sestavo odgovora na tožbo z dne 5. 11. 2020 v višini 900 točk po prvi točki tar. št. 19 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT, za prvo pripravljalno vlogo z dne 1. 2. 2021 v višini 900 točk po prvi točki tar. št. 19 OT, drugo pripravljalno vlogo z dne 8. 3. 2021 v višini 675 točk po drugi točki tar. št. 19 OT, tretjo vlogo z dne 31. 3. 2022 v višini 450 točk po tretji točki tar. št. 19 OT, za četrto pripravljalno vlogo z dne 28. 9. 2022 v višini 450 točk po tretji točki tar. št. 20 OT, 2 % materialnih stroškov do 1000 točk in 1 % presežka nad 1000 točkami po tretjem odstavku 11. člena OT, 22 % DDV. Skupaj znašajo 2.502,52 EUR. Sodišče druge stopnje ni priznalo nagrad za pregled listin in konferenco s stranko, ker so zajete v nagradah za sestavo vlog. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS št. 1/2006. 12. Tožena stranka je uspela tudi s pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP), zato ji gredo stroški za sestavo 450 točk po drugi točki tar. št. 22 OT, sodna taksa 33,00 EUR, materialni stroški 2 % in 22 % DDV. Skupaj 368,99 EUR.

1 Sodbi VS RS II Ip 12/2020, VSL II Cp 1934/2012. 2 Tožena stranka je kot tožeča stranka v zadevi I Pg 538/2018 v tožbi celo zatrjevala tako materialnopravno podlago neupravičene obogatitve kot odškodninsko odgovornost. Višje sodišče v Mariboru je v sodbi I Cpg 146/2020 z dne 9. 9. 2020 zaključilo, da je pravna podlaga neupravičena obogatitev. Ker je bil utemeljen tožbeni zahtevek po primarno zatrjevani materialnopravni podlagi, sodišči v Mariboru nista presojali tožbenega zahtevka po podredno zatrjevani materialnopravni podlagi. 3 Sklep VSL I Cp 1021/2017, podobno sklepi VSL I Cpg 675/2017, VSL II Cp 2594/2015, VSL II Cp 1673/2009, VSK I Cp 114/2017. 4 V primarnem tožbenem zahtevku je bila pravnomočno zavržena brez pritožbe.