Vpogled urgentnega zdravnika v CRPP

Datum

20.03.2024

Številka

07121-1/2024/323

Kategorije

Zdravstveni osebni podatki, Pridobivanje OP iz zbirk, Pravne podlage

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 13. 3. 2024 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o pravici urgentnega zdravnika, ki ni pacientov osebni zdravnik, do vpogleda v CRPP (Centralni register podatkov o pacientih) po tem, ko je bolnika že napotil v bolnišnico ali k specialistu, z namenom pridobiti informacije o nadaljnjem poteku bolnikove specialistične obravnave.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pojasnjujemo še, da se IP lahko dokončno opredeljuje do konkretnih primerov obdelave osebnih podatkov le v nadzornih postopkih.

Informacijski pooblaščenec opisano problematiko že pozna, vendar ne nastopa kot pripravljavec zakonodajnih rešitev. Zato se je treba s pobudo za spremembo zakonodaje (npr. ZZPPZ) obrniti na Ministrstvo za zdravje.

Po trenutni zakonski ureditvi zdravnik, ki je pacienta obravnaval v okviru nujne medicinske pomoči in ni pacientov izbrani osebni zdravnik, ne sme po zaključku zdravstvene obravnave iz CRPP pridobiti podatkov o nadaljnji zdravstveni obravnavi pacienta oziroma o njenih rezultatih, razen če pacient v to predhodno privoli ali če so podatki nujno potrebni za ponovno zdravstveno obravnavo.

Obrazložitev

Za vsako obdelavo (tudi vpogled) zdravstvenih osebnih podatkov mora biti na voljo zakonska podlaga ali privolitev pacienta. To je zahteva drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe.

Uporabniške pravice glede CRPP določa Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ). Iz 14.b člena ZZPPZ izhaja, da je dostop do podatkov v CRPP dopusten za namen izvajanja zdravstvene oskrbe. Smiselno enako pravilo postavlja četrta alineja šestega odstavka 44. člena Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP). Tudi iz 5. člena Pravilnika o pooblastilih za obdelavo podatkov v CRPP določa, da ima zdravstveni delavec pravico do vpogleda, pridobivanja in uporabe podatkov, če so podatki potrebni za zagotavljanje primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe pacientov. To potrjuje tudi 4. člen Pravilnika izhaja, da so okoliščine, ki dopuščajo vpogled le privolitev, izjava o izbiri osebnega zdravnika, napotna listina, izvajanje službe NMP ali listine za napotitev na obdukcijo. Nenazadnje tudi Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja določajo, da napotni zdravnik o rezultatih zdravljenja obvešča le pacientovega osebnega zdravnika.

Ker je z napotitvijo pacienta iz NMP k drugemu izvajalcu zdravstvena oskrba zaključena, urgentni zdravnik s strokovnega vidika ne potrebuje več podatkov o pacientu, ki so nastali pri drugem izvajalcu, kamor je bil pacient napoten. Zato niso izpolnjeni pogoji za zakonit dostop do CRPP kot jih določajo ZZPPZ, ZPacP in Pravilnik. To velja tako za podatke v povzetku kot tudi za zdravstveno dokumentacijo v interoperabilni hrbtenici.

Problem je torej, da obravnavani dostopi niso utemeljeni s potrebo po zdravstveni obravnavi, pač pa so le edukativnega značaja. Taki dostopi bi sicer lahko bili legitimni, ker zasledujejo cilje strokovnega izpopolnjevanja in s tem večjo kakovost dela zdravstvenega delavca, toda ti izredni dostopi oziroma dodatni nameni morajo biti določeni z zakonom. Ker je pripravljavec zakonskih rešitev s področja zdravstva MZ, predlagamo, da se s pobudo za spremembo zakonodaje obrnete na MZ. IP je pristojen le za dajanje mnenj na predloge predpisov.

Rešitev, ki je trenutno na voljo je pacientova informirana privolitev, ki je lahko tudi ustna. Če je pacient v stanju privolitvene nesposobnosti, lahko privolitev dajo pacientovi ožji svojci pod pogoji iz ZPacP.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravil

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav., samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka