Jedro

Ker tožnik ni bil stranka, niti stranski udeleženec v postopku izdaje izpodbijanega akta, to posledično pomeni, da z izpodbijanim aktom ni bilo odločeno o pravici ali pravni koristi tožnika. Če torej tožnik ni imel zahtevanega položaja v postopku, procesna legitimacija za sprožitev upravnega spora ni podana.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je 24. 3. 2016 pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Oddelek v Celju, vložil tožbo zaradi molka Centra za socialno delo Velenje (v nadaljevanju CSD Velenje). Pojasnil je, da vlaga tožbo zaradi molka organa, tako CSD Velenje, kot Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju MDDSZ), ker nista izdala sklepa o zahtevku tožnika z dne 29. 7. 2015. S tem zahtevkom je tožnik od CSD Velenje zahteval, da zavaruje premoženje in premoženjske pravice A.A., tožnikove mame, ki od operacije - amputacije noge leta 2015, ni sposobna skrbeti zase in svoje premoženje. Od CSD Velenje je zahteval, da popiše materino premoženje, ga zavaruje pred odtujitvijo in postavi skrbnika za poseben primer. Navedel je tudi, da je skrbništvo pripravljen sprejeti tudi sam. CSD Velenje mu ni odgovoril, čeprav je po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) dolžan odgovoriti na vsako vlogo.

2. Tožnik v nadaljevanju tožbe pojasnjuje razmere, ki so narekovale odločitev o vložitvi prej navedene zahteve, in navaja, da je po naključju izvedel, da je CSD Velenje, ob pomoči vnukinje B.B., zahteval odvzem poslovne sposobnosti A.A., o tem pa tožnika ni obvestil. Dne 28. 12. 2015 je Okrajno sodišče v Velenju, s sklepom opr. št. N 19/2015, mami delno odvzelo opravilno sposobnost. Tožnik je ugotovil, da je B.B. nekakšna skrbnica babice, vendar tožnika CSD Velenje s tem dejstvom ni seznanil, čeprav bi po presoji tožnika, zato ker ima do mame obveznost preživljanja, z vsemi temi podatki moral biti seznanjen.

3. Zaradi neizdane odločbe se je tožnik pritožil na MDDSZ, ki prav tako ni odločilo s sklepom, ampak mu je 12. 2. 2016 poslalo odgovor. Tožnik je prepričan, da ima pravico do odgovora in pravnega sredstva, ki mu ga oba upravna organa nista zagotovila. Tožnik v tožbi predlaga, da CSD Velenje naloži, da v 15 dneh odloči o predlogu tožnika z dne 29. 7. 2015; da CSD Velenje naloži, da o vseh zadevah obvešča tudi tožnika, ter se z njim posvetuje o pomembnih zadevah zlasti tistih, povezanih s premoženjem in predlaga, da CSD Velenje naloži plačilo stroškov tega postopka.

K točki I izreka:

4. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

5. Za začetek in tek upravnega spora morajo biti ves čas postopka izpolnjeni pogoji predpisani v prvem odstavku 36. člena ZUS-1, oziroma tako imenovane procesne predpostavke. Med njimi je tudi pogoj, da tožnik v tožbi uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist, oziroma da je po tem zakonu lahko stranka (3. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

6. V obravnavanem primeru je tožnik vložil tožbo po drugem odstavku 28. člena ZUS-1, katere vložitev je dopustna, če organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh, sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena.

7. Tožnik je torej 24. 3. 2016 vložil tožbo zaradi molka organa, v zadevi postavitve začasnega skrbnika mami A.A. Sodišče je po prejemu predmetne tožbe, še pred ugotavljanjem procesnih pogojev za vložitev tožbe zaradi molka organa, najprej preverjalo, ali so izpolnjene procesne predpostavke za tako tožbo, kot jih določa ZUS-1, v zvezi s spornim postopkom postavitve začasnega skrbnika po določbah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). Ena izmed procesnih predpostavk je procesna legitimacija tožnika, določena v 3. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. V skladu z določbo prvega odstavka 17. člena ZUS-1 je tožnik lahko le oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Po določbah ZZZDR, ki v zadevi postavitve začasnega skrbnika predstavlja pravno podlago za odločanje, ima v postopku postavitve skrbnika, ki se uvede in vodi po uradni dolžnosti, položaj stranke samo oseba, ki se postavlja pod skrbništvo in oseba, ki je postavljena za skrbnika.

8. V drugem odstavku 17. člena ZUS-1 je še določeno, da lahko oseba, ki ji je bila z dokončnim sklepom zavrnjena pravica do udeležbe v postopku izdaje upravnega akta, zoper tak sklep vloži tožbo. To pomeni, da lahko vsebinsko odločitev izpodbija le oseba, ki ji je bil pred tem priznan status stranke ali stranskega udeleženca v postopku, bodisi z vložitvijo pritožbe, bodisi s predlogom za obnovo postopka po 9. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

9. V obravnavanem primeru tožnik ni bil stranka, niti stranski udeleženec v postopku postavitve skrbnika. Tožnik prav tako ne vlaga tožbe (zaradi molka organa), ker ni bilo odločeno o njegovi zahtevi za vstop v postopek, saj take zahteve, kot izkazujejo listine priloženega upravnega spisa ni niti vložil. Iz zapisnika CSD Velenje, št. 1221-31/2015-6 z dne 29. 7. 2015 izhaja, da je tožnik CSD Velenje podal pobudo za postavitev skrbnika za posebni primer. Prav tako iz tožnikove "Pritožbe na delo CSD Velenje" z dne 26. 1. 2016 izhaja, da tožnik vztraja pri odločitvi o njegovi pobudi vloženi dne 29. 7. 2015. Ker torej tožnik ni bil stranka, niti stranski udeleženec v postopku izdaje izpodbijanega akta, to posledično pomeni, da z izpodbijanim aktom ni bilo odločeno o pravici ali pravni koristi tožnika. Če torej tožnik ni imel zahtevanega položaja v postopku, procesna legitimacija za sprožitev upravnega spora ni podana.

10. Ker torej tožnik v tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma po ZUS-1 ne more biti stranka, njegova tožba iz tega razloga ni dopustna in zato jo je moralo sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči. K točki II izreka:

11. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne, zavrže ali postopek ustavi.