Jedro

Samo v primeru, ko bi obstajale kakšne posebne okoliščine, ki bi vplivale na možnost izražanja volje skoraj polnoletnega najstnika, bi sodišče lahko odločilo proti njegovi volji. V obravnavani zadevi jih ni. Nerazrešena premoženjska razmerja staršev (delitev skupnega premoženja) in druga materialna vprašanja, ki niso v neposredni zvezi z A. A., za ugotavljanje koristi A. A. niso relevantna.

V zvezi z navedbami o skrbi za korist sina tudi v bodoče višje sodišče opozarja predlagatelja, da ni več sinov zakoniti zastopnik, saj je A. A. polnoleten. To pomeni, da ga ne more zastopati in v njegovem imenu uveljavljati pravice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlagateljev predlog za spremembo pravnomočne sodbe, s katero je bil sin udeležencev postopka A. A. zaupan v varstvo in vzgojo mami (nasprotna udeleženka), in se A. A. zaupa v varstvo in vzgojo predlagatelju, z nasprotno udeleženko pa določijo stiki (točka I izreka). Zavrnilo je tudi predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se A. A. takoj zaupalo v varstvo in vzgojo predlagatelju (točka II izreka). Predlagatelju je naložilo povrnitev stroškov nasprotne udeleženke v znesku 766,56 EUR (točka III izreka).

2. Predlagatelj je vložil laično pritožbo. Navaja, da je sodišče zanemarilo dejstvo, da je nasprotna udeleženka že ogoljufala starejšega sina B. A. in njega za preko 300.000 EUR in gre v primeru oškodovanja sina A. A. spet za isto patološko bolezen, patološki pohlep. Sodišče narobe sklepa, da je nasprotna udeleženka, ker je porabila del preživnine za pokritje svojih finančnih obveznosti, to pokrila s svojim večjim prispevkom za potrebe otroka. Z vso odgovornostjo izjavlja, da nikoli ni pokrila kakršnekoli otrokove potrebe pred svojimi iz njenih finančnih virov. Ne strinja se, da bi šlo za krajšo življenjsko okoliščino. Sodišče je spregledalo patološko ponavljanje in oškodovanje vseh ter prisvojitev materialne koristi. Dela se neponovljiva škoda A. A., kar ne bo dovolil. Pozna nasprotno stranko in dejstva, ki niso bila vključena v sodne postopke, potrjujejo pa njegovo zavzetost, da reši vsaj A. A. Napačno je sodišče sklepalo, da nasprotna stran ustrezno skrbi za A. A., prikrajšala ga je za preživnino. V tem je njena patologija. Sodišče bi lahko pridobilo mnenje strokovnjaka - sodnega izvedenca, ki bi potrdil patologijo nasprotne stranke. Otroku o tem ne govori, ne pojasnjuje mu, kako nasprotna stran izvaja zanj travmatične stvari in se A. A. ne zaveda, v kakšno patološko situacijo je postavljen s strani mame. Temu je pripisati njegovo izjavljanje, da bi ostal pri mami. Kolikor pa A. A. vidi patologije mame, jo želi zanikati, saj kot otrok želi opravičiti in prikriti krivična dejanja staršev. Izpodbijana sodba bi omogočila precedenčnost zavržne situacije, nakazala bi strpnost in strinjanje sodišča do izkoriščanja otrok s strani staršev, ki finančno prikrajšajo svoje otroka. Poziva sodišče, naj ta dejanja ustrezno sankcionira ter da staršem, ki gredo v dobro svojih otrok v tožbo, ne nalaga, da krijejo stroške postopka nasprotne strani. Še naprej se bo boril v dobro svojih otrok in naredil vse, da bo nasprotna stran otrokom vrnila vse premoženje, ki jim ga je odvzela. Zato naj mu sodišče dodeli starševstvo in skrb nad mld. A. A., nasprotni strani pa naloži povrnitev vse A. A. namenjene preživnine.

3. Nasprotna udeleženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V pritožbi predlagatelj ponavlja očitke na račun nasprotne udeleženke, ki jih je navajal med postopkom na prvi stopnji in je nanje že odgovorilo prvostopenjsko sodišče. Vsi zaključki v izpodbijanem sklepu imajo podlago v podatkih spisa, so logični in razumno utemeljeni, pritožba pa se z argumentacijo prvostopenjskega sodišča vsebinsko ne sooči. Pritožbeno sodišče zato v celoti povzema ugotovitve prvostopenjskega sodišča. Glede na te pa predlagateljev predlog po materialnem pravu ni utemeljen.

6. Skladno s četrtim odstavkom 138. člena Družinskega zakonika (DZ) sodišče izda novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka le, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Za odločitev glede zaupanja A. A. v varstvo in vzgojo relevantne okoliščine, se od 16. 7. 2020, ko je postala pravnomočna odločitev, da se zaupa v varstvo in vzgojo materi, z očetom pa so bili urejeni stiki, niso bistveno spremenile. Da bi se predlagateljica kdaj materialno okoristila na račun sina ali na kakšen drug način zanemarila njegovo dobrobit, iz podatkov spisa ne izhaja. Ugotovljeno je, da se A. A. doma - pri mami dobro počuti. V materialnem smislu je zanj dobro poskrbljeno. Denar je generična stvar, zato ni pomembno, iz katerega računa oziroma kateri denar nasprotna udeleženka uporablja za preživljanje sina. V šoli je A. A. izredno uspešen, zelo je razgledan in vsestransko dejaven. Z očetom imata redne stike, živeti pri njem pa si ne želi. Ko je odločalo sodišče prve stopnje, je A. A. do polnoletnosti manjkalo le približno dva meseca. Samo v primeru, ko bi obstajale kakšne posebne okoliščine, ki bi vplivale na možnost izražanja volje skoraj polnoletnega najstnika, bi sodišče lahko odločilo proti njegovi volji. V obravnavani zadevi jih ni. Nerazrešena premoženjska razmerja staršev (delitev skupnega premoženja) in druga materialna vprašanja, ki niso v neposredni zvezi z A. A. (očitki nasprotni udeleženki o pridobivanju premoženja na račun predlagatelja in starejšega sina B. A.), za ugotavljanje koristi A. A. niso relevantna. Podlage za angažiranje izvedenca ni bilo. Predlagatelj dokaznega predloga za postavitev izvedenca ni podal, za ukrepanje sodišča po uradni dolžnosti pa ob ugotovljeni dobri skrbi staršev za A. A. ni bilo razloga. V zvezi z navedbami o skrbi za korist sina tudi v bodoče višje sodišče opozarja predlagatelja, da ni več sinov zakoniti zastopnik, saj je A. A. polnoleten. To pomeni, da ga ne more zastopati in v njegovem imenu uveljavljati pravice.

7. Tudi odločitev, da je dolžan predlagatelj povrniti stroške nasprotne udeleženke, je pravilna. V postopkih za varstvo koristi otrok sodišče o stroških odloči po prostem preudarku (101. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1). Predlagatelj je že drugič vložil predlog za spremembo pravnomočne odločitve o zaupanju sina v varstvo in vzgojo, čeprav sam navaja, da se sin dobro razvija in mu nič ne manjka. A. A. je že v predhodnih postopkih povedal, da ga postopki, ki tečejo med staršema v zvezi z njim, obremenjujejo. To kaže, da je predlagatelj postopek sprožil zaradi lastne koristi. V teh okoliščinah je sodišče utemeljeno odločilo, da vse stroške postopka glede na neuspeh krije predlagatelj.

8. Po obrazloženem pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Tudi kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), višje sodišče ni našlo, zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

9. Izreka o stroških pritožbenega postopka ni, ker jih pritožnik ni določno priglasil.