Up-153/96

21.5.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe J. D. iz D. v., ki ga zastopa J. M., odvetnica v L. na seji senata dne 21. maja 1997

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba J. D. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips-72/95 z dne 12.3.1996 se ne sprejme v obravnavo.

Obrazložitev

A.

Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo pritožnika zoper pravnomočno odločbo Sodišča združenega dela, vloženo na podlagi 73. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih. Z odločitvami disciplinskih organov pri delodajalcu je bil v letu 1990 pritožniku izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja zaradi hujših kršitev delovnih obveznosti.

Prvostopno sodišče združenega dela v Ljubljani je z odločbo št. S-1385/91 z dne 6.10.1992 vzdržalo v veljavi ukrep prenehanja delovnega razmerja, njegovo izvršitev pa je pogojno odložilo.

Drugostopno sodišče združenega dela pa je z odločbo št. Sp-81/93 z dne 13.5.1993 ugodilo pritožbi delodajalca in pritožnikovo zahtevo za sodno varstvo zavrnilo.

B.

Pritožnik v ustavni pritožbi uveljavlja kršitev ustavnih pravic po 22. in 66. členu Ustave ter kršitev pravic iz delovnega razmerja iz 67. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja in 89. člena Zakona o delovnih razmerjih.

Meni, da so vsa sodišča povsem napačno uporabila določila 67. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja o zastaranju uvedbe in vodenja disciplinskega postopka. Poleg tega naj bi očitane kršitve delovnih obveznosti storil na delovnem mestu, na katerega ni bil razporejen in za katerega ni bil usposobljen. Prav tako naj tudi ne bi šlo za hujše kršitve, za katere se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.

C.

Ustavna pritožba ni pravno sredstvo v sistemu rednih in izrednih pravnih sredstev, ampak je poseben institut za presojo posamičnih aktov zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato Ustavno sodišče ne more preverjati meritorne odločitve oziroma dokazne ocene organa, ki je izdal posamični akt. Ugotavlja le, ali ni morda v postopku odločanja o pravicah in obveznostih posameznika prišlo do ustavno nedopustnega posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Dejansko stanje, ki ga Ustavno sodišče lahko ugotavlja, ni dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločitev disciplinskih organov in sodišča o očitanih disciplinskih kršitvah in disciplinski odgovornosti pritožnika, ampak samo dejansko stanje zatrjevanih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Člen 22 Ustave pomeni aplikacijo splošnega načela o enakosti vseh pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) na področju sodnega in drugega varstva pravic. Gre za poseben primer načela pravne enakosti, ki vsakomur zagotavlja enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodišči, drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil. Zatrjevana kršitev ustavnih pravic iz 22. in 66. člena Ustave bi bila v obravnavanem primeru podana, če bi bila izpodbijana odločitev sprejeta v postopku, v katerem pritožnik ne bi mogel uveljavljati pravice do poštenega sojenja. Ne gre pa za presojo, ali je izpodbijana odločitev pravilna oziroma zakonita v smislu instančne presoje.

Pritožnik ne utemeljuje, zakaj naj bi mu bila z izpodbijano sodbo Vrhovnega sodišča prekršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Smiselno zatrjuje le napačno ugotovljeno dejansko stanje in posledično zmotno uporabo materialnega prava. Zatrjevane nepravilnosti pa same po sebi, tudi če bi jih Vrhovno sodišče res zagrešilo, ne pomenijo kršitve 22. člena Ustave. Enakost bi bila prekršena, če bi Vrhovno sodišče v izpodbijani odločbi razsodilo napak in drugače kot sicer odloča v podobnih ali enakih zadevah.

Ker glede na navedeno očitno ne gre za kršitev zatrjevanih človekovih pravic ali svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

D.

Ta sklep je senat Ustavnega sodišča sprejel na podlagi 1. alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik mag. Janez Snoj in člana Franc Testen in dr. Lojze Ude.

P r e d s e d n i k

mag. Janez Snoj