Jedro

Iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje zahtevalo mnenje upniškega odbora k nameravani sklenitvi sodne poravnave, čeprav gre za procesno predpostavko. Prav tako ni obrazložilo, zakaj tega ni storilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom izdalo upravitelju soglasje k sklenitvi sodne poravnave v zadevi opr. št. XI Pg 4225/2014 Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 7. 12. 2015. 2. Upnika N. d.o.o. in L. d.o.o. sta zoper sklep vložila pravočasno pritožbo. Navajala sta, da je sklep obremenjen z bistvenimi kršitvami določb postopka, sodna poravnava pa je v škodo stečajni masi in upnikom stečajnega dolžnika, zaradi česar bi jo moralo sodišče zavrniti. Predlagala sta, da sodišče druge stopnje sklep razveljavi in odloči o zadevi tako, da soglasja k sklenitvi sodne poravnave ne poda, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da sodi pravdni postopek, ki se pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vodi pod opr. št. XI Pg 4225/2014 med H. d.o.o. kot tožečo stranko in stečajnim dolžnikom kot toženo stranko, med postopke iz oddelka 5.6. ZFPPIPP, saj gre za postopek v zvezi s prijavo terjatve upnika, zato mora upravitelj v skladu s 322. členom ZFPPIPP za sklenitev sodne poravnave dobiti soglasje sodišča. Glede na navedbe upravitelja, da je stečajna masa obogatena za 27.434,96 EUR, da se je tožnik odpovedal uveljavljanju sodnih stroškov postopka in obresti, sodišče prve stopnje meni, da je poravnava v interesu stečajne mase. Zato je predlogu upravitelja ugodilo in izdalo soglasje k sklenitvi navedene sodne poravnave.

6. Pritožnik očita sodišču prve stopnje, da je odločilo o soglasju za sklenitev sodne poravnave, brez da bi predhodno pridobilo mnenje upniškega odbora.

7. V skladu s 322. členom ZFPPIPP mora upravitelj pred sklenitvijo sodne poravnave glede zahtevkov iz oddelka 5.6. tega zakona dobiti soglasje sodišča (prim. prvi in drugi odstavek tega člena). Peti odstavek cit. člena določa, da sodišče odloči o soglasju na podlagi mnenja upniškega odbora. Iz 88. člena ZFPPIPP izhaja, da če mora sodišče v skladu s tem zakonom o posamezni zadevi odločiti na podlagi mnenja upniškega odbora, mora sodišče zahtevo za mnenje objaviti. Zahteva za mnenje upniškega odbora mora vsebovati vsebino nameravane odločitve sodišča, ki je predmet zahteve, in razloge sodišča za tako odločitev. Če v zadevi, ki je predmet zahteve, sodišče odloča na predlog upravitelja, mora objaviti tudi ta predlog in listine, ki so mu priložene. Če upniški odbor v 15 dneh po objavi zahteve za mnenje, odločitve o mnenju ne sprejme, velja, da je izpolnjena procesna predpostavka za odločitev sodišča v zvezi z mnenjem upniškega odbora.

8. Iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje zahtevalo mnenje upniškega odbora k nameravani sklenitvi sodne poravnave, čeprav gre za procesno predpostavko. Prav tako ni obrazložilo, zakaj tega ni storilo. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Pritožbeno sodišče ugotavlja tudi, da je pritožnik podal obsežne navedbe v smeri, da sklenjena sodna poravnava ni v korist stečajne mase, glede katerih izpodbijani sklep nima razlogov. Pritožbeno sodišče navedenih pomanjkljivosti glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more samo odpraviti, saj bi s tem lahko stranki odvzelo pravico do izjave oziroma pravico do pritožbe.

9. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP.