Jedro

Ker tožnika v tej inšpekcijski zadevi nista imela položaja stranke oziroma stranskega udeleženca, ju je obravnavati kot drugo osebo iz drugega odstavka 82. člena ZUP. Organ bi njuni zahtevi za vpogled v spis zadeve ugodil, kolikor bi izkazala, da imata pravno korist.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravni organ je z izpodbijanim sklepom v 1. točki izreka ugodil zahtevi tožnikov za vpogled v dokumente inšpekcijske zadeve št. 06122-1846/2009; v 2. točki izreka zavrnil zahtevo tožnikov za vpogled v dokumente inšpekcijske zadeve št. 06122-490/2014; v 3. točki izreka zavrgel zahtevo tožnikov za priznanje statusa stranskega udeleženca v inšpekcijski zadevi št. 06122-1846/2009; v 4. točki izreka zavrgel zahtevo tožnikov za priznanje statusa stranskega udeleženca v inšpekcijski zadevi št. 06122-490/2014. V obrazložitvi je v zvezi s 1. točko navedel, da je zahtevi ugodil, ker je Upravno sodišče prvemu tožniku že dovolilo vpogled v inšpekcijski spis št. P06122-1846/2009. V zvezi z 2. točko izreka pa navaja, da v zadevi tožnika nimata statusa stranke ali stranskega udeleženca, nista pa izkazala pravne koristi, da bi lahko vpogledala v inšpekcijski spis kot tretja oseba v skladu z 82. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). V zvezi s 3. in 4. točko izreka, priznanjem statusa stranskega udeleženca v zadevah 06122-1846/2009 in št. 06122-490/2014 pa pojasnjuje, da je bilo o vlogi tožnikov v obeh postopkih za priznanje statusa stranskega udeleženca že odločeno ter je zato njuno ponovno zahtevo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel. 2. Drugostopni organ je pritožbo tožnikov zavrnil. 3. Tožnika se z odločitvijo organa ne strinjata in vlagata obsežno tožbo, v kateri pojasnjujeta svoje videnje inšpekcijske zadeve in kronologijo dogajanja od 12. 12. 2008. Opisujeta tudi vse zadeve, ki so se odvijale pri Upravnem sodišču na podlagi njunih tožb. Opisujeta dogajanje v zadevi št. 06122-490/2014 in pojasnjujeta, da gre v tej zadevi za nesporno vprašanje ničnostnih razlogov, ker je bilo o tej zadevi odločeno že v zadevi, vodeni pod. št. 06122-1846/2009, na katero se je nanašala odločba - dopis inšpektorata z dne 7. 11. 2011. V tem postopku bi moralo biti odločeno o vprašanju statusa stranskega udeleženca. Opredeljujeta se tudi do obstoja pooblastila med tožnikoma v zadevi 06122-1846/2009, ker v tej zadevi ne gre samo za vprašanje pravice do vpogleda v spis ter je tudi temeljno vprašanje, katera spisna dokumentacija se nahaja v spisu te zadeve. Opisujeta tudi celotno kronologijo zadeve št. 06122-1846/2009. Zatrjujeta obstoj kaznivih dejanj uradnih oseb tožene stranke v zadevah št. 06122-1846/2009, št. 06122-489/2014, št. 06122-490/2014 in zadevi dopisa - odločbe št. 0612-102/2001/67. Opredeljujeta se do obrazložitve sodbe I U 395/2013 z dne 9. 1. 2014 in statusa stranskega udeleženca. Iz sodbe I U 395/2013 izhaja, da je sodišče spoznalo, da ima prvotožnik pravni interes za udeležbo v postopku oziroma, da je navedel, da obravnavani inšpekcijski postopek posega v njegove pravne koristi ter da je toženka, ko se do teh njegovih navedb ni opredelila, zagrešila bistveno kršitev določb postopka (14. točka sodbe). Toženka ni spoštovala sodbe naslovnega sodišča, kar nesporno predstavlja bistveno kršitev določb postopka in izpolnitev ničnostnih pogojev iz 1. točke prvega odstavka 279. člena ZUP. Zato predlaga, da sodišče kot ničnega izreče tudi sklep o obnovi postopka z dne 25. 3. 2014. Pravni interes pa ima tudi A.A., saj je navedla, da je lastnica objekta, kar je ugotovila že sama uradna oseba. Ukvarjata se tudi z neuvedenim inšpekcijskim postopkom gradbenega inšpektorja B.B. Menita, da gre nesporno za nezaključen inšpekcijski upravni postopek zadeve št. 06122-1846/2009. Predlagata, da sodišče ugotovi, da je toženka z odločbo št. 0612-270/2015-18 z dne 24. 3. 2017 kršila tožnikoma ustavno varovane pravice iz 2. člena, 5. člena, 14. člena, 22. člena, 23. člena, 33. člena, 67. člena, 120. člena in 153. člena Ustave RS ter da odločbo, št. 0612-270 z dne 24. 3. 2017 odpravi, zahtevata pa tudi stroške tega postopka. Kot podredni zahtevek pa predlagata, da naj sodišče izreče za nične odločbe z dne 24. 3. 2017, 6. 3. 2017, 28. 4. 2016 in 25. 3. 2014 ter tudi uradni zaznamek z dne 24. 8. 2009. Sodišče naj v sporu polne jurisdikcije odloči tudi o statusu tožnikov kot izpolnitev sodbe I U 395/2013 ter toženki naloži dostavo vseh listin, vezanih na zadevo št. 06122-2915/2015. 4. V dopolnitvi tožbe, vezani na poziv sodišča v zvezi z pravilno postavitvijo zahtevka, dodajata navedbe k tožbi ter predlagata, da sodišče ugotovi, da je toženka s sklepom z dne 20. 7. 2016 kršila ustavno varovane pravice iz 2. člena, 5. člena, 14. člena, 22. člena, 23. člena, 33. člena, 67. člena, 120. člena in 153. člena Ustave RS ter da se sklep št. 06122-2915/2016-16 z dne 20. 7. 2016 odpravi. Postavljata pa še podredni zahtevek, da sodišče odloči o statusu stranskega udeleženca (izpolnitev sodbe I U 395/2013 z dne 9. 1. 2014).

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Uvodoma sodišče ugotavlja, da tožnika izpodbijata sklep, s katerim je bilo v 1. točki izreka ugodeno njuni zahtevi za vpogled v dokumente inšpekcijske zadeve. Sodišče zato šteje, da tožnika s tožbo te odločitve ne izpodbijata, ker se tudi ugovori v tožbi izrecno na to točko izreka ne nanašajo.

8. Z 2. točko izreka je organ zavrnil zahtevo za vpogled v dokumente inšpekcijske zadeve št. 06122-490/2014. Sodišče soglaša z obrazložitvijo, da ker tožnika v tej inšpekcijski zadevi nista imela položaja stranke oziroma stranskega udeleženca, da ju je obravnavati kot drugo osebo iz drugega odstavka 82. člena ZUP. Organ bi njuni zahtevi za vpogled v spis zadeve ugodil, kolikor bi tožnika izkazala, da imata pravno korist. Sodišče soglaša z drugostopnim organom, da tožnika v nobeni izmed vlog (vloge z dne 5. 8. 2015, 8. 10. 2015, 22. 2. 2016, 6. 6. 2016) nista izkazala pravnega interesa oziroma pravne koristi. Da obstaja njuna pravna korist za vpogled, eksplicitno tožnika ne obrazložita tudi v tožbi. Tožnika navajata mnogo dejanskih okoliščin, vendar mora biti pravna korist izkazana v smislu drugega odstavka 43. člena ZUP. Na ta način pa je kljub obsežni tožbi niti v njej nista obrazložila. Imata pa tožnika kot vlagatelja (v smislu Zakona o inšpekcijskem nadzoru - ZIN) pravico zahtevati od inšpektorja, da ju obvesti o svojih ukrepih najkasneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka (prvi odstavek 24. člena ZIN).

9. Sodišče soglaša tudi z odločitvijo organov v 3. in 4. točki izreka. V obeh inšpekcijskih zadevah (06122-1846/2009; 06122-490/2014), v katerih sta tožnika zahtevala priznanje statusa stranskega udeleženca, je šlo za ponovno zahtevo, po tistem, ko je organ že odločil o prvi zahtevi. Glede na navedeno dejansko stanje (kronologijo odločanja organov o njuni prvi zadevi), je organ pravilno uporabil 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP in ponovno zahtevo zavrgel. Ugovori tožnikov v zvezi z upravičenostjo do sodelovanja v teh postopkih so v tej fazi postopka (postopku upravnega spora) nerelevantni in sta jih tožnika morala uveljavljati (ali bi jih morala) ob odločanju o vloženi prvi zahtevi za priznanje statusa stranskega udeleženca.

10. Kot izhaja iz tožbenega predloga, tožnika zahtevata tudi sodno varstvo zaradi posega v njune ustavne pravice (tožba po prvem odstavku 4. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1). Ta oblika sodnega varstva pa po navedeni zakonski določbi pride v poštev le v primeru, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. V obravnavani zadevi v zvezi s spornimi odločitvami organa v izpodbijanem sklepu je tako varstvo zagotovljeno v upravnem sporu po 2. členu ZUS-1, zato navedena zahteva tožnikov ni v skladu z zakonom in je torej neutemeljena.

11. Iz tožbenega predloga izhaja še, da tožnika sodišču predlagata izrek več odločb za nične, tudi drugostopenjske odločbe v tej zadevi ter uradnega zaznamka. Tožbeni predlog v tem presega obseg odločanja v tem upravnem sporu, ko sodišče obravnava izpodbojno tožbo zoper sklep prvostopnega organa z dne 20. 7. 2016. V zvezi z ničnostjo drugostopne odločbe in razlogom, ki ga tožnika navajata glede na 1. točko prvega odstavka 279. člena ZUP, pa sodišče ugotavlja, da tožnika ne navajata nobenih relevantnih dejstev in okoliščin, ki bi pomenile obstoj ničnostnega razloga po navedeni 1. točki v zvezi z drugostopno odločbo.

12. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen. Tožnika v zvezi s pravnim interesom (vprašanje pravilnosti odločitve v 2. točki izreka) ne predlagata izvedbe dokazov, predlagata pa izvedbo dokazov, ki pa so glede na relevantno dejansko stanje pri presoji odločitve v 3. in 4. točki izreka ali nesubstancirani ali pa za ugotavljanje relevantnega dejanskega stanja neprimerni.

13. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.