Jedro

Predlagateljevo nezadovoljstvo z ravnanjem sodnikov in pravosodnih delavcev v določenem sodnem postopku samo po sebi v nobenem primeru ne more predstavljati utemeljenega razloga za delegacijo pristojnosti. V takšnih primerih ima namreč udeleženec na razpolago pravna sredstva v zvezi s sodnimi odločitvami, ki jim nasprotuje. Z vidika delegacije sodne pristojnosti tudi ni nič drugače, če udeleženec v svoji vlogi zgolj trdi, da so sodnici in pravosodna svetovalka storile kazniva dejanja zlorabe uradnega položaja in nevestnega dela v službi.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Civilnemu oddelku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je bil dne 25. 11. 2012 odstopljen predlog za delegacijo v skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki ga je vložil predlagatelj nepravdnega postopka.

2. Predlagateljeva obširna vloga se nanaša na različne vidike v zvezi s sodnim odločanjem v nepravdnem postopku. V zvezi s predpostavkami delegacije sodne pristojnosti je iz vloge mogoče izluščiti, da je predlagatelj nezadovoljen s potekom konkretnega nepravdnega postopka in s tem v zvezi očita storitev kaznivih dejanj sodnici A. A., višji pravosodni svetovalki B. B. in sodnici C. C., ki so zaposlene pri Okrajnem sodišču v Kopru. Zaradi tega predlaga določitev pristojnosti Okrajnega sodišča v Ljubljani.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko tudi na predlog udeleženca določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.(1) Med druge tehtne razloge uvrščamo tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. Vrhovno sodišče lahko prenese pristojnost določenega sodišča na drugo istovrstno sodišče, če bi bilo sicer lahko utemeljeno omajano zaupanje udeležencev postopka v vse sodnike določenega sodišča. Pri tem je treba upoštevati, da predstavlja delegacija pristojnosti izjemo od siceršnjih pravil o sodni pristojnosti, izjeme pa je treba ozko razlagati.

5. Predlagateljevo nezadovoljstvo z ravnanjem sodnikov in pravosodnih delavcev v določenem sodnem postopku samo po sebi v nobenem primeru ne more predstavljati utemeljenega razloga za delegacijo pristojnosti. V takšnih primerih ima namreč udeleženec na razpolago pravna sredstva v zvezi s sodnimi odločitvami, ki jim nasprotuje. Z vidika delegacije sodne pristojnosti tudi ni nič drugače, če udeleženec v svoji vlogi zgolj trdi, da so sodnici in pravosodna svetovalka storile kazniva dejanja zlorabe uradnega položaja in nevestnega dela v službi.

Op. št. (1): Primerjaj določbi 67. člena ZPP in 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.