Jedro

Upnik zoper dolžnico razpolaga le z izvršilnim naslovom, iz katere izhaja dolžničina obveznost na podlagi poroštvene izjave, in ne (tudi) na podlagi določb ZFPPod. Že to dejstvo potrjuje pravilnost izpodbijane odločitve, saj za zakoniti prevzem dolga po tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR ne zadošča (že), da je bil dolžnik dejansko družbenik v relevantnem obdobju izbrisane družbe, temveč mora upnik že razpolagati z izvršilnim naslovom, v katerem se navedno ugotavlja.

Poleg navedenega razloga formalne narave (neobstoj izvršilnega naslova), pa pritožba tudi sicer napačno očita, da naj bi sodišče brez utemeljenega razloga neenako in s tem protiustavno obravnavalo položaj dolžnice v primerjavi s položajem družbenika A. A. Za razlikovanje med položajema obeh družbenikov namreč obstoji utemeljen razlog, in to je prav dejstvo, da je dolžnica, drugače od A. A., podala poroštveno izjavo za obveznosti družbe B. d. o. o. S tem se je namreč dolžnica zavezala na pravnoposlovni podlagi, torej povsem neodvisno od vprašanja njenega položaja v družbi kot družbenice in direktorice. Povedno še drugače, ravno sprejeto poroštvo je tista razlikovalna okoliščina, zaradi katere dolžnica ni v bistveno podobnem položaju kot družbenik A. A. in ju zato tudi ni pravilno enako obravnavati. Posledično ne drži, da je sodišče z izpodbijano odločitvijo kršilo načelo enakosti pred zakonom ter pravici dolžnice do enakega varstva pravic ter do povrnitve škode.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dolžnice z dne 12. 9. 2024.

2.Dolžnica je vložila pravočasno pritožbo. Višjemu sodišču predlaga, naj odloči o njenem predlogu, podredno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Uveljavlja napačno ugotovitev dejanskega stanja. Navaja, da je iz obrazložitve sodbe II P 2805/2003 razvidno: - da je primarni tožbeni zahtevek zoper oba družbenika, torej dolžnico in A. A., temeljil na določbah Zakona o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju: ZFPPod); - da je podlaga za tožbeni zahtevek zoper dolžnico tudi v njenem osebnem jamstvu, prevzetem na podlagi jamečevalne zahteve; - da je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek zoper toženi stranki zaradi zamude enoletnega roka za vložitev tožbe; - da je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku zoper dolžnico na podlagi poroštvene izjave. Iz obrazložitve sodbe II Cp 4031/2008 je razvidno: - da je bil tožbeni zahtevek zoper družbenika družbe B. d. o. o. vložen pravočasno, upoštevajoč zadržanje teka zastaralnega roka, zaradi česar je sodišče odločanje o tem zahtevku vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Na podlagi odločitve Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 4031/2008 je prvostopenjsko sodišče v postopku P 976/2009-II z dne 25. 10. 2012 odločalo o nerazdelnem tožbenem zahtevku zoper toženi stranki C. A. in A. A., na podlagi odgovornosti družbenikov izbrisanih družb po določbah ZFPPod. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se zahtevek zoper A. A. v celoti zavrne. Torej je sodišče ugotovilo temelj odgovornosti C. A. tudi na podlagi določb ZFPPod. Višje sodišče je s sodbo II Cp 658/2013 ugodilo pritožbi in sodbo P 976/2009-II spremenilo na način, da je "drugi toženec A. A. dolžan nerazdelno s prvo toženko C. A. tožeči stranki plačati..." V tem postopku je sodišče ugotavljalo, ali je bil A. A. aktiven družbenik družbe. Upoštevajoč enotno sodno prakso je ugotovilo, da je bil tudi A. A., ki je bil le družbenik, pri čemer je bila C. A. družbenica in direktorica, aktiven družbenik družbe. Sodbi P 976/2009-II in II Cp 658/2013 sta pravni podlagi za izvršilni postopek, ki se pri naslovnem sodišču vodi pod opr. št. In 927/2013, h kateremu je bila pridružena tudi izvršilna zadeva C. A. kot nerazdelno odgovorne dolžnice za isti dolg do upnka. Posledično je pravno stališče sodišča, ko presoja temelj odgovornosti dolžnice, pravno zmoten.

Glede na dejstvo, da je bila dolžnica v družbi B. d. o. o. družbenica in direktorica, je upoštevajoč zakonsko določbo in ustaljeno sodno prakso, izpolnjevala zakonske znake aktivne družbenice. Ker je višje sodišče ugotovilo, da tožba zoper družbenika izbrisane družbe na podlagi četrtega odstavka 27. člena ZFPPod ni bila vložena prepozno, in upoštevajoč dejstvo, da je dolžnica izpolnjevala zakonske znake aktivne družbenice, ter da je višje sodišče v postopku II Cp 658/2013 odločilo o odgovornosti A. A. na podlagi določb ZFPPod, je mogoče ugotoviti, da dolg dolžnice izvira iz določb ZFPPod. Sodišče bi tako moralo ugoditi predlogu za spremembo dolžnika na podlagi določb ZOKIPOSR.

Res je, da je sodišče ugotovilo, da je terjatev zoper dolžnico utemeljena na dveh pravnih podlagah, torej določbah ZFPPod in poroštveni izjavi. Treba je tako odgovoriti na dve vprašanji: - ali dejstvo, da za isti dolg v isti višini odgovarja na podlagi dveh temeljev, predstavlja oviro dolžnici za njene zahtevke proti RS na podlagi ZOKIPOSR; - ali je mogoče pravna položaja nekdanjih družbenikov izbrisane družbe, to je A. A. in C. A., v luči določb ZOKIPOSR obravnavati različno. Iz 5. točke prvega odstavka 2. člena ZOKIPOSR izhaja, da je upravčenec po tem zakonu oseba, na katero so zaradi izbrisa v obdobju od 23. 7. 1999 do 15. 1. 2008 na podlagi določb ZFPPod prešle obveznosti izbrisane družbe, ki je te obveznosti deloma ali v celoti plačala. Glede na navedeno definicijo in upoštevaje sodbi II Cp 4031/2008 in II Cp 628/2013 je mogoče z gotovostjo potrditi, da dolžnica izpolnjuje pogoje, ki so zahtevani za pridobitev statusa upravičenca po določbah ZOKIPOSR. Sodišče bi moralo pravni temelj odgovornosti dolžnice za dolg do upnika presojati tudi upoštevaje sodbo II Cp 628/2013, s katero je sodišče seznanjeno v pridruženem spisu In 927/2013. Če bi odločilo, da dolžnici ne prizna statusa upravičenke po določbah ZOKIPOSR, bil bil njen položaj brez utemeljenega razloga obravnavan drugače od položaja A. A. Poroštvena izjava kot eden od temeljev za isti tožbeni zahtevek, namreč tožeči stranki ni ponudila nikakršnega boljšega pravnega položaja pri vtoževanju njene terjatve. Če bi višje sodišče potrdilo izpodbijani sklep, bi prišli do absurdne situacije, v kateri bi C. A. odrekli položaj upravičenke po ZOKIPOSR in bi njen položaj tako brez pravne podlage obravnavali drugače od položaja A. A. S tem bi bile dolžnici kršene človekove pravice do enakosti pred zakonim po 14. členu Ustave RS (v nadaljevanju: URS), do enakega varstva pravic po 22. členu URS in do povračila škode po 26. členu URS.

Poseg v človekove pravice mora biti skladen z načelom sorazmernosti. Test sorazmernosti v ožjem pomenu v obravnavanem primeru gotovo ni izpolnjen. Dolžnica sodišču dodatno dostavlja tudi sklep sodišča prve stopnje In 927/2013 z dne 18. 10. 2016, iz obazložitve katerega je razvidno: "ker gre za izterjavo terjatve, glede katere sta dolžnik A. A. in C. A. solidarna dolžnika...." Torej gre za solidarna dolžnika za dolg, za katerega C. A. za razliko od A. A. odgovarja po dodatnem temelju. Dolžnica se sprašuje, na podlagi katerega pravnega argumenta bi lahko sekundarni pravni temelj odgovornosti za isti dolg izbrisane družbe, poleg primarnega pravnega temelja njene dogovornosti, dolžnici odvzel pravice po določbah ZOKIPOSR. Meni, da na to vprašanje ni mogoče najti odgovora, zato bi drugačna obravnava dolžničnega pravnega položaja pomenila grob poseg v njene ustavne pravice. Podredno dolžnica še izpostavlja, da je družba v času izbrisa imela tudi terjatve in je poslovala, kar je razvidno iz bilance družbe, ki bo dostavljena nemudoma, ko jo dolžnica pridobi iz arhiva. Če družba ne bi bila prisilno izbrisana, bi imela možnost izpolniti svoje obveznosti, za katere C. A. še dodatno odgovarja kot porok. Poroštvena izjava C. A. je prišla v poštev šele po izbrisu družbe iz sodnega registra in zaradi prisilnega izbrisa.

3.Upnik v zakonskem roku na pritožbo ni odgovoril.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju; v nadaljevanju: ZIZ).

6.Predmetni izvršilni postopek zoper dolžnico C. A. se vodi na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 2805/2003 z dne 10. 7. 2008 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 4031/2008 z dne 18. 3. 2009. Kot potrjuje tudi sama dolžnica v pritožbi, je bilo tožbenemu zahtevku zoper njo ugodeno, in sicer na podlagi dolžničine poroštvene izjave za družbo B. d. o. o., katere direktorica in družbenica je bila dolžnica. Z jamčevalno izjavo je dolžnica jamčila za izpolnitev vseh obveznosti družbe B. d. o. o., ki izhajajo iz posojilnih pogodb od 11. 3. 1994 dalje, sklenjenih med tožečo stranko (sedaj upnik) in družbo B. d. o. o. Prav dejstvo, da je Okrožno sodišče v Ljubljani s sodbo II P 2805/2003 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 4031/2008 tožbenemu zahtevku tožeče stranke (sedaj upnik) zoper toženo stranko C. A. (sedaj dolžnica) ugodilo na podlagi poroštvene izjave in ne na podlagi odgovornosti družbenika za obveznosti izbrisane družbe B. d. o. o. po določbah ZFPPod, pa je razlog, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnice z dne 12. 9. 2024 za nadaljevanje izvršbe zoper Republiko Slovenijo na podlagi tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR v zvezi s 24. členom ZIZ.

7.Izpodbijana odločitev je pravilna, prav tako njena obrazložitev.

8.Skladno s tretjim odstavkom 17. člena ZOKIPOSR se z uveljavitvijo tega zakona šteje, da je Republika Slovenija prevzela dolg odgovornega družbenika do upnikov iz 6. točke 2. člena tega zakona pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter da so prenehala vsa zavarovanja dolga. Upniki, razen Republike Slovenije, lahko na podlagi tega zakona plačilo še neplačanega dela svoje terjatve do družbenikov izbrisane družbe, od prevzemnika uveljavljajo pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe ali njegovih dedičev. Po 6. točki 2. člena ZOKIPOSR je upnik fizična ali pravna oseba, ki razpolaga s pravnomočnim izvršilnim naslovom proti ustanovitelju, družbeniku ali delničarju družbe iz 2. točke tega člena, ki svoje terjatve iz tega izvršilnega naslova ni prejel plačane ali ni drugače prenehala in obveznost iz tega naslova ni zastarala. Družba iz 2. točke 2. člena ZOKIPOSR je delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo ali druga kapitalska družba, ki je bila izbrisana iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 na podlagi določb ZFPPod.

9.ZOKIPOSR torej določa domnevo, da je Republika Slovenija z dnem uveljavitve tega zakona prevzela dolg dogovornega družbenika do upnika na podlagi ex lege prenosa obveznosti izbrisane družbe na aktivnega družbenika pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter so prenehala vsa zavarovanja dolga. Zakoniti prevzem dolga s strani Republike Slovenije z dnem uveljavitve ZOKIPOSR velja pod predpostavko, da upnik tedaj že razpolaga z izvršilnim naslovom zoper družbenika (ali zoper družbo, v povezavi z listino iz 24. člena ZIZ). Že po naravi stvari pride v poštev le tak izvršilni naslov, s katerim je bilo dolžniku naloženo plačilo obveznosti izbrisane družbe kot njenemu družbeniku na podlagi določil ZFPPod. ZOKIPOSR je bil namreč sprejet zaradi povračila škode upravičencem, ki jim je nastala tako, da

so nanje prešle obveznosti določenih kapitalskih družb

in so te obveznosti vsaj delno poplačali. In sicer gre za prehod obveznosti kapitalskih gospodarskih družb na fizične osebe Iizbrisa teh kapitalskih družb iz sodnega registra v določenem obdobju (od 23. 7. 1999 do 15. 1. 2008) in na podlagi določenega zakona (ZFPPod).

Če pa upnik zoper družbenika izbrisane družbe razpolaga z določenim izvršilnim naslovom, v katerem je sicer bilo dolžniku naloženo plačilo obveznosti na nekem drugem pravnem temelju, a to nima povezave z v ZFPPod uzakonjeno odgovornostjo družbenikov za obveznosti izbrisane družbe, za prevzem dolga s strani Republike Slovenije ni podlage v ZOKIPOSR.

10.V konkretnem primeru dolžnica v pritožbi niti ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 2805/2003 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 4031/2008, ki je izvršilni naslov v obravnavani zadevi, ne temelji na določbah ZFPPod o odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisane družbe, temveč na določbah o prevzemu dolga po tedaj veljavnem Zakonu o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju: ZOR) v zvezi s 1060. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ). Izvršilni naslov zoper dolžnico torej nima nobene povezave z ZOKIPOSR, zato tudi ni nobene podlage za nadljevanje izvršbe zoper Republiko Slovenijo, saj nanjo obveznost ni prešla.

11.Dolžnica v pritožbi kot bistveno navaja, da za zadevni dolg odgovarja na podlagi dveh pravnih temeljev, to je na podlagi določb ZFPPod in na podlagi poroštvene izjave. V zvezi s tem se dolžnica sprašuje, ali je navedeno dejstvo lahko ovira za njeno sklicevanje na tretji odstavek 17. člena ZOKIPOSR. Sploh zato, ker se po drugi strani A. A., ki je bil tudi družbenik v izbrisani družbi B. d. o. o., na navedeno določbo pa lahko opre. Po mnenju dolžnice dana poroštvena izjava ni ovira za uporabo tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR tudi zanjo in trdi, da sodišče prve stopnje z nasprotnim stališčem krši ustavno načelo enakosti pred zakonom (14. člen URS) ter dolžničini ustavni pravici do enakega varstva pravic (22. člen URS) ter do povračila škode (26. člen URS). Takšno razlogovanje ni pravilno.

12.Kot navaja že sama dolžnica v pritožbi, je tožnik v pravdnem postopku II P 2805/2003 tožbeni zahtevek zoper oba toženca, C. A. in A. A., temeljil na določbah ZFFPod, zoper C. A. (sedaj dolžnica) pa dodatno tudi na poroštvu. Pravdno sodišče je tožbeni zahtevek na podlagi ZFPPod štelo kot prepozen, kljub temu pa je zahtevku zoper dolžnico ugodilo, le da na drugi pravni podlagi, to je na določbah o poroštvu po ZOR. Tožbeni zahtevek zoper A. A. pa je bil zavrnjen kot prepozen. Na pritožbo tožeče stranke je nato Višje sodišče v Ljubljani s sodbo II Cp 4031/2008 zavrnilni del sodbe II P 2805/2003 glede tožbenega zahtevka zoper toženca A. A. na podlagi določb ZFPPod razveljavilo in zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožbeno sodišče namreč ni pritrdilo stališču Okrožnega sodišča v Ljubljani, da je bil tožbeni zahtevek na podlagi določb ZFPPod vložen prepozno, saj ni bilo upoštevano zadržanje zastaranja. Glede dolžnice pa je sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 2805/2003 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 4031/2008 postala pravnomočna.

13.Ker je torej o obveznosti C. A. že bilo pravnomočno odločeno s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 2805/2003, v novem postopku P 976/2009-II pravdno sodišče o tožbi zoper dolžnico ni več razpravljalo, temveč je ponovno presojalo le tožbo zoper družbenika A. A. S sodbo P 976/2009-II z dne v zvezi s sodbo Višjega v Ljubljani II Cp 658/2013 je bilo tudi zahtevku zoper A. A. pravnomočmo ugodeno. Ugotovljena je bila nerazdelna odgovornost toženca - družbenika A. A. na podlagi določb ZFPPod, skupaj z dolžnico C. A., katere odgovornost je bila, kot rečeno, pravnomočno ugotovljena že v pravnomočni sodbi II P 4031/2008 v zvezi s sodbo II Cp 4031/2008, in sicer na podlagi danega poroštva. Posledično se pred sodiščem prve stopnje za isto terjatev vodi tudi izvršba zoper A. A. (zadeva In 927/2013).

14.Upnik tako zoper dolžnico razpolaga le z izvršilnim naslovom, iz katere izhaja dolžničina obveznost na podlagi poroštvene izjave, in ne (tudi) na podlagi določb ZFPPod. Že to dejstvo potrjuje pravilnost izpodbijane odločitve, saj za zakoniti prevzem dolga po tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR ne zadošča (že), da je bil dolžnik dejansko družbenik v relevantnem obdobju izbrisane družbe, temveč mora upnik že razpolagati z izvršilnim naslovom, v katerem se navedno ugotavlja. Glede na to okoliščina, da je pravdno sodišče ugotovilo odgovornost drugega družbenika A. A. za obveznosti izbrisane družbe B. d. o. o. na podlagi določb ZFPPod v pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 976/2009-II z dne 25. 10. 2012 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 658/2013 z dne 15. 5. 2023, še ne pomeni, da je zato na Republiko Slovenijo prešel tudi dolg dolžnice. Pa čeprav je bila dejansko tudi ona aktivna družbenica.

15.Poleg navedenega razloga formalne narave (neobstoj izvršilnega naslova), pa pritožba tudi sicer napačno očita, da naj bi sodišče brez utemeljenega razloga neenako in s tem protiustavno obravnavalo položaj dolžnice v primerjavi s položajem družbenika A. A. Za razlikovanje med položajema obeh družbenikov namreč obstoji utemeljen razlog, in to je prav dejstvo, da je dolžnica, drugače od A. A., podala poroštveno izjavo za obveznosti družbe B. d. o. o. S tem se je namreč dolžnica zavezala na pravnoposlovni podlagi, torej povsem neodvisno od vprašanja njenega položaja v družbi kot družbenice in direktorice. Povedno še drugače, ravno sprejeto poroštvo je tista razlikovalna okoliščina, zaradi katere dolžnica ni v bistveno podobnem položaju kot družbenik A. A. in ju zato tudi ni pravilno enako obravnavati. Posledično ne drži, da je sodišče z izpodbijano odločitvijo kršilo načelo enakosti pred zakonom (14. člen URS) ter pravici dolžnice do enakega varstva pravic (22. člen URS) ter do povračitve škode (26. člen URS).

16.Pač pa bi po presoji višjega sodišča do kršitve enakosti pred zakonom prišlo prav v primeru, če bi šteli, da se dolžnica, ki za dolg v konkretni izvršilni zadevi odgovarja na podlagi poroštvene izjave, lahko sklicuje na tretji odstavek 17. člena ZOKIPOSR. To potrjuje hipotetična situacija, ko bi poroštveno izjavo dala oseba, ki ne bi bila hkrati tudi družbenica izbrisane družbe. Zanjo namreč tretji odstavek 17. člen ZOKIPOSR ne bi prišel v poštev in bi za dolg izbrisane družbe odgovarjala kot porokinja, dolžnica pa bi se plačilu izognila zato, ker je imela dodatno še položaj družbenice v izbrisani družbi. To pa bi bilo z vidika enakosti pred zakonom ustavno nedopustno.

17.Po povedanem uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Višje sodišče ni našlo niti nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov, zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1Prim. VSM sklep II Ip 15/2025 z dne 15. 1. 2025 in VSL sklepi I Ip 1311/2024 z dne 19. 2. 2025, I Ip 212/2024 z dne 20. 6. 2024 ter I Ip 1083/2023 z dne 26. 9. 2023. Glej tudi odločba Ustavnega sodišča RS U-I-115/2023.

2Odločba Ustavnega sodišča RS, U-I-115/2023 z dne 4. 4. 2024, 42 do 44. točka razlogov.

3Odločba Ustavnega sodišča RS, U-I-115/2023 z dne 4. 4. 2024, 24. točka razlogov.

4To načelo terja, da se enako obravnava v bistvenem podobne primere in različno v bistvenem različne primere.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o finančnem poslovanju podjetij (1999) - ZFPPod - člen 27, 27/4 Zakon o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (2021) - ZOKIPOSR - člen 2, 2-2, 2-6, 17, 17/3 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 14, 22, 26 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 24

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.