Jedro

Določba 101. člena ZPrCP od udeležencev cestnega prometa zahteva brezpogojno ustavitev le pri predpisanem znaku modre svetilke in kratkega zvočnega signala, saj se pri ostalih znakih zahteva ustavitev vozila le, če je potrebno zaradi neovirane vožnje vozila s prednostjo oziroma vozila za spremstvo ter le v smislu zagotovitve proste poti vozilu s prednostjo oziroma vozila za spremstvo (primerjaj vse točke tretjega odstavka 101. člena ZPrCP).

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in sodba sodišča prve stopnje razveljavi v točki I/4 izreka, točki II/4 izreka ter v delu II. točke izreka glede izrečene enotne sankcije in posledično tudi v točki IV izreka ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II.V preostalem delu se pritožba zavrne kot neutemeljena in v tem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III.Sodna taksa za pritožbeni postopek se ne določi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo obdolženca spoznalo za odgovornega storitve prekrška po enajstem odstavku 56. člena ZVoz-1 (točka I/1 izreka), šestem odstavku 25. člena ZMV-1 (točka I/2 izreka), drugem odstavku 34. člena ZMV-1 (točka I/3 izreka), desetem odstavku 101. člena ZPrCP (točka I/4 izreka), šestem odstavku 29. člena ZPrCP (točka I/5 izreka) in dvanajstem odstavku 107. člena ZPrCP (točka I/6 izreka), mu za prekršek v točki I/1 izreka določilo globo v višini 1.000,00 EUR (točka II/1 izreka), za prekršek v točki I/2 izreka določilo globo v višini 500,00 EUR (točka II/2 izreka), za prekršek v točki I/3 izreka določilo globo v višini 500,00 EUR (točka II/3 izreka), za prekršek v točki I/4 izreka določilo globo v višini 500,00 EUR (točka II/4 izreka), za prekršek v točki I/5 izreka določilo globo v višini 40,00 EUR (točka II/5 izreka), za prekršek v točki I/6 izreka določilo globo v višini 1.200,00 EUR (točka II/6 izreka), nato pa mu na podlagi določbe 27. člena ZP-1 izreklo enotno sankcijo - globo v višini 3.740,00 EUR, predlog za odvzem motornega vozila, last A. A., je zavrnilo (III. točka izreka), odločilo, da se obdolžencu v izrečeno globo všteje pridržanje, ki je trajalo od 16. 1. 2023 od 12.40 ure do 16. 1. 2023 do 23.10 ure, v višini 20,00 EUR, tako da je obdolženec namesto globe v višini 3.740,00 EUR dolžan plačati globo v višini 3.720,00 EUR (IV. točka izreka), obdolženca oprostilo plačila stroškov postopka (V. točka izreka) ter odločilo, da je obdolženec globo dolžan plačati v roku 30 dni po pravnomočnosti te sodbe, po preteku tega roka pa lahko pri Finančni upravi Republike Slovenije predlaga obročno odplačilo globe (VI. točka izreka).

2.Zoper sodbo se pritožuje zagovornik obdolženca iz vseh pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se postopek zoper obdolženca ustavi, oziroma podredno, da se sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3.V odgovoru na pritožbo prekrškovni organ nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.V predmetni zadevi je prekrškovni organ obdolžencu očital, (-) da je dne 16. 1. 2023 ob 12.02 uri vozil osebni avtomobil v naselju Celje, čeprav se mu je v trenutku vožnje izvrševal ukrep prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja, (-) da je v istih časovnih in krajevnih okoliščinah vozil osebni avtomobil, čeprav to vozilo ni bilo registrirano, (-) da je v istih časovnih in krajevnih okoliščinah vozil osebni avtomobil z nameščenima registrskima tablicama, ki nista bili izdani za to vozilo, (-) da 16. 1. 2023, neposredno pred tem, ko je ob 12.02 uri vozil osebni avtomobil po naselju Celje, ni ustavil na predpisani znak za zaustavitev vozila, tj. modro svetilko in kratek zvočni signal, ki sta ga vsaj od Kidričeve ceste dalje pri vožnji za njim dajala policist in policistka Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje, čeprav je imel na voljo več primernih mest za ustavitev, (-) da je v istih časovnih in krajevnih okoliščinah vozil osebni avtomobil, ki ni imel nameščene predpisane zimske opreme, saj so bile ne vozilu nameščene letne pnevmatike, brez ustreznega dezena in ustreznih verig, ter (-) da je v istih časovnih in krajevnih okoliščinah po predhodno opravljenem postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih snovi v organizmu, v okviru katerega so bili ugotovljeni določeni simptomi, in opravljenem hitrem testu z indikatorjem prepovedanih drog DrugWipe 6S, ki je pokazal prisotnost kokaina in opiatov, odklonil strokovni pregled, ki mu ga je odredil policist PP Celje zaradi ugotovitve, ali je vozil motorno vozilo pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu.

6.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, (-) da je obdolženi dne 16. 1. 2023 ob 12.02 uri bil udeleženec cestnega prometa, (-) da se mu je v tem času izvrševal ukrep prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja, (-) da je imelo vozilo, ki ga je obdolženec vozil, nameščene registrske tablice, ki niso bile izdane za to vozilo, (-) da je vozilo, ki ga je obdolženi vozil, v času prekrška bilo neregistrirano, (-) da je obdolženi odklonil odrejeni strokovni pregled, (-) da je obdolženi vozil v zimskem času vozilo brez ustrezne zimske opreme, ter (-) da sta policista obdolženega ustavljala z modro svetilko in neprekinjenim zvočnim signalom.

7.Pritožba izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da je obdolženi kritičnega dne bil udeležen v cestnem prometu, in v zvezi s tem izpostavlja, da tak zaključek temelji na pričanju obeh policistov, ki pa sta se tekom postopka izkazala za neverodostojni priči, saj je njuno pričanje o obnašanju obdolženca po zaustavitvi osebnega vozila (ko naj bi obdolženi poskušal zbežati iz kraja zaustavitve) ovrgel videoposnetek, ki ga je obdolženec predložil. Pritožnik zatrjuje, da je obdolženi le sedel v osebnem vozilu na zasebnem parkirišču, zato je napačen zaključek, da je bil udeležen v cestnem prometu.

8.Iz 6. točke obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče dejstvo, da je obdolženi bil udeležen v cestnem prometu kot voznik motornega vozila B kategorije, ugotovilo na podlagi pričanja policistov B. B. in C. C., vpogledom v uradni zaznamek (l. št. 97), v zapisnik o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov (priloga A4) ter v videoposnetek, ki ga je predložila obramba. Ob tem, ko iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da dejstvo, da je obdolženi bil udeleženec cestnega prometa v času prekrška, izhaja tako iz pričanja obeh policistov kot tudi iz vpogleda v uradni zaznamek z dne 16. 1. 2023 ter v videoposnetek, ki ga je predložila obramba, saj je obdolženi iz na sredi parkirišča zaustavljenega osebnega vozila izstopil na voznikovi strani, je prepričljiv in razumen zaključek sodišča prve stopnje, da je obdolženi v očitanem času bil udeleženec cestnega prometa. Pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da je bil obdolženec ustavljen v vozilu na zasebnem parkirišču, pa na navedeni zaključek ne more vplivati, saj iz prepričljivih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da se je na tem parkirišču ustavil šele, ko se je nanj pripeljal z javne ceste.

9.Ob potrjenem zaključku sodišča prve stopnje, da je obdolženi kritičnega dne bil udeleženec cestnega prometa, ostalih odločilnih dejstev v zvezi z obdolženčevo odgovornostjo za prekrške pod točko I/1, I/2, I/3, I/5 in I/6 izreka izpodbijane sodbe pa zagovornik obdolženca izrecno ne izpodbija, je neutemeljeno tudi nadaljnje pritožbeno zavzemanje, da obdolženec ni odgovoren za prekrške po enajstem odstavku 56. člena ZVoz-1, šestem odstavku 25. člena ZMV-1, drugem odstavku 34. člena ZMV-1, šestem odstavku 29. člena ZPrCP in dvanajstem odstavku 107. člena ZPrCP.

10.Po določbi desetega odstavka 101. člena ZPrCP se z globo 500 EUR kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo 3. točke tretjega odstavka tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk (KT). Po 3. točki tretjega odstavka 101. člena ZPrCP, ki določa pomen modre svetilke in kratkega zvočnega signala, mora voznik, za katerim vozi policijsko vozilo, ki daje tak znak, postopno zmanjšati hitrost in ustaviti ob robu ali zunaj vozišča. Voznik in potniki ne smejo izstopiti iz oziroma z vozila, dokler jim policist tega ne dovoli.

11.Obdolženi je v postopku pred sodiščem prve stopnje predložil videoposnetek, iz katerega glede na ugotovitve sodišča prve stopnje izhaja, da na strehi civilnega vozila policije ni zaznati modre rotacijske luči, niti ni razvidno, da bi utripale modre luči v maski vozila, ki so običajno nameščene v takih vozilih, ter da posnetek ne omogoča zanesljivega zaključka, da modre luči v maski civilnega vozila policije niso delovale, saj na posnetku maska tega vozila ni razvidna. Glede kratkega zvočnega signala pa je sodišče prve stopnje na podlagi izpovedb policistov ugotovilo, da je bil zvočni signal stalno vklopljen, kot pri nujni vožnji. Pri tem iz nadaljnjih zaključkov sodišča prve stopnje v zvezi s prekrškom po desetem odstavku 101. člena ZPrCP izhaja, da sodišče kljub temu verjame, da sta policista s predpisanimi znaki ustavljala pred seboj vozečega obdolženca.

9.Ob tem, ko določba 101. člena ZPrCP od udeležencev cestnega prometa zahteva brezpogojno ustavitev le pri predpisanem znaku modre svetilke in kratkega zvočnega signala, saj se pri ostalih znakih zahteva ustavitev vozila le, če je potrebno zaradi neovirane vožnje vozila s prednostjo oziroma vozila za spremstvo ter le v smislu zagotovitve proste poti vozilu s prednostjo oziroma vozila za spremstvo (primerjaj vse točke tretjega odstavka 101. člena ZPrCP), so razlogi sodišča prve stopnje, da so izpolnjeni vsi objektivni zakonski znaki prekrška po osmem odstavku 101. člena ZPrCP, nejasni. Zakaj sodišče prve stopnje šteje, da se je tudi v primeru neprekinjenega zvočnega signala (kot pri nujni vožnji) udeleženec cestnega prometa bil dolžan brezpogojno ustaviti, oziroma zakaj sodišče prve stopnje meni, da sta policista kljub ugotovljeni uporabi neprekinjenega zvočnega signala ustavljala obdolženca s predpisanimi znaki, ni razumljivo. Zgolj sklepanje sodišča prve stopnje (7. točka obrazložitve izpodbijane sodbe), da se je obdolženec zagotovo zavedal, da ga policista ustavljata, saj sta ga ustavljala na daljši relaciji, obdolženec pa je pospešil hitrost in se poskušal izogniti kontroli, namreč ne utemeljuje zaključka, da sta policista obdolženca tudi dejansko ustavljala s predpisanimi znaki (torej z znaki, ki jih predpisuje abstraktni stan prekrška po osmem odstavku v zvezi s 3. točko tretjega odstavka 101. člena ZPrCP in ki nenazadnje izhajajo tudi iz konkretizacije prekrška v opisu dejanja prekrškovnega organa).

10.Ob navedenem je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornika obdolženca v tem delu ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo v točki I/4 izreka, točki II/4 izreka, v delu II. točke izreka glede izrečene enotne sankcije in v točki IV izreka glede višine preostanka globe, ki jo je obdolženi ob vštetju pridržanja še dolžan plačati, ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, saj je glede na naravo kršitve ocenilo, da ugotovljene kršitve ne more samo odpraviti (peti odstavek 163. člena ZP-1).

11.V ponovnem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje v zvezi s prekrškom po desetem odstavku 101. člena ZPrCP odpraviti nejasnost in nerazumljivost razlogov glede obstoja znakov navedenega prekrška. Pri tem naj bo pozorno na različen pomen posebnih svetlobnih in zvočnih znakov ter posledično različno zahtevano ravnanje udeležencev cestnega prometa, kot ga opredeljuje tretji odstavek 101. člena ZPrCP. Pot ustavljanja obdolženca, ki izhaja iz obdolžilnega predloga, ni znak prekrška, zato se lahko obdolžilni predlog v tem delu modificira brez kršitve načela zakonitosti. Prav tako pa ni moč slediti pritožbenim trditvam, da izrečena globa za prekrške v steku ne bi smela presegati zneska 2.400,00 EUR in da je višina izrečene enotne sankcije v nasprotju z določbo drugega odstavka 27. člena ZP-1. Maksimum izrečene enotne globe je omejen z dvakratnikom najvišje mere globe, ki jo je za posamezne vrste kršiteljev dopustno predpisati po določbi 17. člena ZP-1, in ne z dvakratnikom najvišje določene oziroma predpisane globe v posameznem primeru (dvanajsti odstavek 107. člena ZPrCP).

12.V preostalem delu pa se je pritožba zagovornika obdolženca izkazala za neutemeljeno, zato jo je bilo treba v tem delu zavrniti (določba tretjega odstavka člena 163 ZP-1) in v odsotnosti kršitev, na katere pritožbeno sodišče vselej pazi uradoma (člen 159 ZP-1), izpodbijano sodbo v še izpodbijanem ter nerazveljavljenem delu potrditi.

13.Ker je zagovornik obdolženca delno uspel s pritožbo, se sodna taksa za pritožbeni postopek (že zato) ni določila.

-------------------------------

1Tako VS RS sodba IV Ips 9/2014.

Zveza: