Jedro

Upravni organ se v obrazložitvi izpodbijanega akta opira na odlok o ustanovitvi tožeče stranke, ki njenih zbirk ne našteva taksativno, drugih razlogov o dejstvih, ki lahko vplivajo na presojo, ali njene zbirke presegajo občinski pomen, na kar je oprl odločitev, pa ne navaja, zato sodišče ne more preizkusiti, kako je uporabil določbo 95. člena ZVKD-1, da imajo pri podelitvi pooblastil prednost muzeji, katerih ustanovitelji so občine, in ki presegajo občinski občinski pomen oziroma zadovoljujejo tudi potrebe prebivalcev sosednjih občin.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za kulturo št. 6210-2/2009/50 z dne 20 10. 2009 se odpravi in zadeva vrne temu ministrstvu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Ministrstvo za kulturo (upravni organ) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo vlogo tožeče stranke za podelitev pooblastila za opravljanje javne službe muzejev. V obrazložitvi navaja, da se je na javni ciljni razpis za podelitev pooblastila za opravljanje državne javne službe muzejev, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 23/09 z dne 27. 3. 2009, prijavila tudi tožeča stranka. Po 95. členu Zakona o varstvu kulturne dediščine (v nadaljevanju ZVKD-1) imajo pri odločanju o podelitvi pooblastil prednost muzeji, katerih ustanovitelji so občine, in ki presegajo občinski pomen oziroma zadovoljujejo tudi potrebe prebivalcev sosednjih občin. Upravni organ ugotavlja, da je občina ... na podlagi Odloka o ustanovitvi javnega zavoda ... muzej ustanovila ... muzej za opravljanje muzejske dejavnosti le za območje te občine in za specifično zbirko. Sedanja državna javna služba v muzeju obsega varstvo kulturne dediščine občine ... in njenega ožjega zaledja na specifičnih zbirkah. Ker njegov program ne presega občinskega pomena, je njegovo vlogo zavrnil. Tožeča stranka v tožbi opisuje zbirko ..., ki jo hrani. Obširno navaja razloge, zakaj ta zbirka presega občinski pomen. Je izreden pomnik medvojnega časa tako za Slovence kot tudi Evropejce, ki jim je gospodoval nacizem. Zbirka vsebuje opise življenja v taborišču na ... Najobsežnejši del zbirke predstavlja arhiv A.A. Poleg dokumentarnega gradiva hrani še nekaj eksponatov in obsežno gradivo povojne ureditve spominskega parka na ... Pomembni dokumenti so tudi pisma in pričevanja francoskih internirancev. Zbirka si zasluži, da nad njo bdi država. To bi bil tudi pokazatelj mednarodnim partnerjem, da je Slovenija zavezana k uresničevanju ciljev Stokholmske deklaracije iz leta 2000. Tožeča stranka opisuje tudi načrte za preselitev eksponatov zbirke iz spominske sobe ... v preurejene prostore muzeja. Ta projekt, pri katerem bi sodeloval Muzej ..., ni bil realiziran v letu 2008 in ga tožeča stranka namerava uresničiti v letu 2009. Tožeča stranka poudarja, da zbirka ... presega občinski pomen in si zasluži podelitev pooblastila za opravljanje javne službe in s tem smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe. Meni, da ni razlogov za odpravo sklepa, saj tožeča stranka navaja dejstva in dokaze, ki jih je navedla že v upravnem postopku. Povzema razlogovanje izpodbijanega sklepa. Pojasnjuje, da je Taborišče ... razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena. Tako občina kot muzej sta za različna dela in projekte na področju ohranjanja kulturne dediščine pridobila sredstva ministrstva, razpisana v okviru rednih razpisov za izbor kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine oziroma na podlagi vlog za intervencijska sredstva. Predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba je utemeljena.

Upravni organ je vlogo tožeče stranke, s katero se je ta prijavila na javni ciljni razpis za podelitev pooblastila za opravljanje državne javne službe muzejev, zavrnil iz razloga, ker njen program ne presega občinskega pomena. Pri tem se je skliceval na 95. člena ZVKD-1, ki določa, da imajo pri odločanju o podelitvi pooblastila prednost muzeji, katerih ustanovitelji so občine, in ki presegajo občinski pomen oziroma zadovoljujejo tudi potrebe prebivalcev sosednjih občin.

Sodišče ugotavlja, da so v javnem razpisu v poglavju III. Pogoji za sodelovanje na razpisu določeni pogoji (prvi odstavek), v drugem odstavku pa, da bo ministrica pred izdajo sklepa o izbiri pridobila mnenje Službe za varstvo premične dediščine in muzeje pri muzeju ... o tem, kateri muzeji, ki so se prijavili na razpis, izpolnjujejo predpisane zahteve in standarde. V predloženem upravnem spisu tega mnenja ni, predvsem pa ga upravni organ ne omenja oziroma se do njega ne opredeljuje v izpodbijanem sklepu.

V obrazložitvi se upravni organ opira le na Odlok o ustanovitvi javnega zavoda ... muzej (Uradni list RS, 142/04), s katerim je Občina ... ustanovila javni zavod ... muzej za opravljanje muzejske dejavnosti za območje Občine ... Sodišče ugotavlja, da odlok navaja kot specifično dediščino, ki jo predstavlja muzej, zlasti čevljarsko zbirko, zbirko rodovnikov znanih ... rodbin, partizansko tehniko ... odreda in rake ... ob muzejski stavbi. V strategiji razvoja, kot eni od obveznih prilog javnega razpisa, pa tožeča stranka navaja tudi zbirko .... Da tudi to zbirko tožeča stranka vodi, in da je bilo to znano že v postopku javnega razpisa, tožena stranka v odgovoru na tožbo ne prereka.

Glede na to, da se upravni organ opira na odlok o ustanovitvi tožeče stranke, ki njenih zbirk ne našteva taksativno, drugih razlogov o dejstvih, ki lahko vplivajo na presojo, ali njene zbirke presegajo občinski pomen, na kar je oprl odločitev, pa ne navaja, sodišče ne more preizkusiti, kako je uporabil določbo 95. člena ZVKD-1, da imajo pri podelitvi pooblastil prednost muzeji, katerih ustanovitelji so občine, in ki presegajo občinski občinski pomen oziroma zadovoljujejo tudi potrebe prebivalcev sosednjih občin.

Zaradi pomanjkljive obrazložitve, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka (7. točka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku v zvezi s 4. členom tega zakona) je moralo sodišče izpodbijani sklep odpraviti. V ponovnem postopku, v katerega zadevo vrača, se bo upravni organ moral podrobneje opredeliti do, za odločitev relevantnih razlogov (tudi o pomenu zbirke ...).

Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o splošnem upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da v postopku izdaje izpodbijanega sklepa niso bila upoštevana pravila postopka. Zadevo je na podlagi tretjega in v smislu četrtega odstavka te določbe vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.