Jedro

Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP so lahko le takšne okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča. O teh lahko govorimo, kadar tožeča stranka odškodninsko odgovornost države utemeljuje s subjektivnimi razlogi na strani posameznega sodnika ali sodnikov (na primer z nezakonitim ravnanjem sodnika). Izhajajoč iz takšnega kriterija, samo okoliščina o dolgotrajnem reševanju neke zadeve, ki je objektivno pogojeno s stanjem v sodstvu in je torej sistemske narave, ne more biti utemeljen razlog za prenos krajevne pristojnosti v zadevi, v kateri se obravnava odškodninski zahtevek zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Če niso izpolnjeni objektivni pogoji, da se začne določeno zadevo obravnavati in se jo zaključi brez nepotrebnega odlašanja, sojenje v razumnem roku namreč ni stvar posameznega sodnika ali sodišča, ampak sodni zaostanki zadevajo sodno vejo oblasti kot celoto.

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v tej zadevi se zavrne.

Obrazložitev

Tožeča stranka v odškodninski tožbi z dne 28.8.2007 zatrjuje, da so sodni organi, konkretno Okrajno sodišče v Murski Soboti, z dolgotrajnim reševanjem zadeve opr. št. P 311/2002 kršili njeno pravico do sodnega varstva. Okrajno sodišče v Murski Soboti je 14.11.2007 predlagalo prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Meni, da bi bilo neprimerno, da v zadevi odloča sodišče, ki naj bi tožeči stranki povzročilo škodo.

Predlog ni utemeljen.

Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče, ki v postopa v konkretni zadevi, ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh, kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07- ur. p. b., ZPP). Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Dolgotrajnega reševanja zadeve, ki naj bi ga povzročilo sodišče, ki je krajevno in stvarno pristojno za odločanje o odškodninskem zahtevku zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ni mogoče subsumirati pod pravni standard "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP. Vrhovno sodišče je sicer iz razloga, ker je tožeča stranka na stvarno in krajevno pristojno sodišče naslovila očitek o protipravnem ravnanju v nekem predhodnem postopku, že ugodilo predlogom za prenos krajevne pristojnosti. Vendar pa to ne pomeni, da ima vsaka trditev o protipravnem ravnanju sodnih organov avtomatsko za posledico prenos krajevne pristojnosti. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP so lahko le takšne okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča. O teh lahko govorimo, kadar tožeča stranka odškodninsko odgovornost države utemeljuje s subjektivnimi razlogi na strani posameznega sodnika ali sodnikov (na primer z nezakonitim ravnanjem sodnika). Izhajajoč iz takšnega kriterija, samo okoliščina o dolgotrajnem reševanju neke zadeve, ki je objektivno pogojeno s stanjem v sodstvu in je torej sistemske narave, ne more biti utemeljen razlog za prenos krajevne pristojnosti v zadevi, v kateri se obravnava odškodninski zahtevek zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Če niso izpolnjeni objektivni pogoji, da se začne določeno zadevo obravnavati in se jo zaključi brez nepotrebnega odlašanja, sojenje v razumnem roku namreč ni stvar posameznega sodnika ali sodišča, ampak sodni zaostanki zadevajo sodno vejo oblasti kot celoto. V takšni situaciji objektivna nepristranskost krajevno in stvarno pristojnega sodišča, ki se izraža v precepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, po razumnih merilih ne more biti prizadeta. Če pa obstaja dvom o nepristranskosti posameznega sodnika, je to razlog za njegovo izločitev (70. člen ZPP), ne pa za delegacijo pristojnosti.

Ker uveljavljane okoliščine ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je bilo treba predlog zavrniti.