Jedro

Izkazano dejstvo prenehanja terjatve zaradi izpolnitve dolžnikove obveznosti sicer lahko prepreči izvršbo, vendar pa je lahko ugovorni razlog po 8. točki I. odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju samo v tistih primerih, ko je do prenehanja terjatve (izpolnitve obveznosti) prišlo zaradi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, vendar v času, ko dolžnik tega še ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.

V konkretnem primeru pa ne gre za takšno situacijo, saj je dolžnik v izvršilnem postopku zatrjeval, da je svojo obveznost izpolnil že pred nastankom izvršilnega naslova (razen za del majske plače, za katerega priznava, da ga upniku ni izplačal, zato v tem delu njegov ugovor ne more biti utemeljen), kar izvršbe ob povedanem ne more več preprečiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo zaradi priznanja delovne dobe za čas od 10.04.2001 do 09.05.2001 in njenega vpisa v delovno knjigo (1. točka izreka), zavrnilo dolžnikov ugovor (2. točka izreka) in dolžniku naložilo, da upniku povrne 33.660,00 SIT nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 01.09.2005 dalje do plačila.

Proti zavrnilnemu delu sklepa se je pritožil dolžnik. V pritožbi je navedel, da se je upnik sam odločil, da se mu osebni dohodek izplačuje na roke. Pri vsakem izplačilu se je podpisal na plačilno listo, dolžnik pa je v dokaz teh svojih trditev predlagal poizvedbe pri DURS in zaslišanje prič, saj ne drži, da upnik plač ni prejel. Res je le to, da je upniku dolžan zadnje izplačilo, to je za dneve, ko mu je naknadno moral v delovno knjigo vpisati delovno dobo, medtem ko so dajatve za ta mesec poravnane. Sodišče druge stopnje je še obvestil, da bo v roku desetih dni predložil fotokopije plačilnih list, podpisane s strani upnika, in potrdilo o plačanih prispevkih.

Pritožba ni utemeljena.

Upnik je v tem izvršilnem postopku od dolžnika zahteval izplačilo neizplačanih plač za mesece januar, februar, marec, april 2001 in dela plače za mesec maj 2001 ter priznanje in vpis delovne dobe v delovno knjigo. Medtem ko je bil slednji izvršen in v tem delu izvršilni postopek ustavljen, kar pritožbeno ni izpodbijano, pa dolžnost izplačila še neizplačanih plač tudi po zavrnitvi dolžnikovega ugovora zanj ostaja pritožbeno sporna.

Sodišče druge stopnje s tem v zvezi v celoti pritrjuje razlogom prvostopnega sodišča iz izpodbijanega sklepa, da rednega izplačevanja plače na roke upniku dolžnik v izvršilnem postopku ne more več uspešno uveljavljati. Gre namreč za zatrjevanje, s katerim dolžnik izpodbija sam izvršilni naslov in bi ga moral uveljavljati že v postopku njegove izdaje (česar dolžnik ni storil), ne pa za dejstvo, s katerim je mogoče preprečiti izvršbo. Izkazano dejstvo prenehanja terjatve zaradi izpolnitve dolžnikove obveznosti sicer lahko prepreči izvršbo, vendar pa je lahko ugovorni razlog po 8. točki I. odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) samo v tistih primerih, ko je do prenehanja terjatve (izpolnitve obveznosti) prišlo zaradi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, vendar v času, ko dolžnik tega še ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. V konkretnem primeru pa ne gre za takšno situacijo, saj je dolžnik v izvršilnem postopku zatrjeval, da je svojo obveznost izpolnil že pred nastankom izvršilnega naslova (razen za del majske plače, za katerega priznava, da ga upniku ni izplačal, zato v tem delu njegov ugovor ne more biti utemeljen), kar izvršbe ob povedanem ne more več preprečiti.

Iz tega razloga je dolžnikova pritožba neutemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ).