Jedro

Razlastitveni postopek kot posebni upravni postopek (2. odstavek 3. člena ZUP) se ne začne z izdajo odločbe po 100. členu ZUreP-1, temveč z vložitvijo zahteve za razlastitev (1. odstavek 95. člena ZUreP-1). Glede na namen razlastitvenega postopka, ki je dvojen (na eni strani varstvo lastninske pravice razlastitvenega zavezanca, na drugi strani varstvo javnega interesa, kakor ga zastopa razlastitveni upravičenec), vsebuje ZUreP-1 za primer, ko bi utegnilo priti med razlastitvenim postopkom do spremembe razlastitvenega zavezanca, glede položaja stranke v postopku v 4. odstavku 97. člena posebne določbe, po katerih ima položaj stranke tudi oseba, ki se lahko vpiše v zemljiško knjigo kot lastnik na podlagi pravnega posla, sklenjenega z razlastitvenim zavezancem. Določba 4. odstavka 97. člena se ne nanaša samo na razlastitveni postopek v ožjem smislu (torej na postopek izdaje odločbe iz 1. odstavka 102. člena ZUreP-1), saj je treba osebi, ki je sklenila pravni posel z razlastitvenim zavezancem pred izdajo odločbe iz 100. člena ZUreP-1, zagotoviti položaj stranke in pravice do možnosti uveljavljanja ugovorov že v postopku izdaje odločbe iz 100. člena.

Izrek

Tožba A.A. se zavrže. Tožbi B.B. in C.C. se ugodi, odločba Ministrstva ... št. ... z dne 11. 8. 2006 in odločba Upravne enote A. št. ... z dne 14. 6. 2006 se odpravita in zadeva vrne Upravni enoti A. v ponovno odločanje. Tožena stranka je dolžna tožečima strankama B.B. in C.C. plačati stroške postopka v znesku 372,44 EUR v 15 dneh brezobrestno, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Upravna enota A. je z odločbo št. ... z dne 14. 6. 2006 na zahtevo razlastitvene upravičenke Občine A. ugotovila, da je izkazana javna korist za gradnjo kolektorja odpadnih vod B. in C. in centralne čistilne naprave C., ter odločila, da se uvede postopek za razlastitev nepremičnin s parc. št. 325/6, neplodno v izmeri 2077 m2, parc. št. 325/7, travnik v izmeri 254 m2, parc. št. 328/4, neplodno v izmeri 1480 m2 in parc. št. 329, neplodno v izmeri 525 m2, vse vpisane v z.k. vložku št. 31 k.o. D., za potrebe gradnje kolektorja odpadnih vod B. in C. in centralne čistilne naprave C. (2. točka izreka), dalje da je postopek za razlastitev nepremičnin iz prejšnje točke nujni postopek v skladu s 104. členom ZUreP-1 (3. točka izreka), da se v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v E. pri navedenih parcelnih številkah zaznamuje začetek razlastitvenega postopka in vpiše prepoved prometa z navedenimi nepremičninami (4. točka izreka), da imata B.B. in C.C. v skladu s 4. odstavkom 94. člena ZUreP-1 položaj stranke v tem razlastitvenem postopku (5. točka izreka) ter da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve, ugotovila pa je tudi, da stroški postopka za izdajo te odločbe niso bili zaznamovani (6. in 7. točka izreka). Tožniki so zoper navedeno odločbo vložili pritožbo, v kateri so med drugim uveljavljali, da tožnika B.B. in C.C., ki bi morala biti udeležena kot stranki v postopku, te možnosti nista imela tako na naroku za ustno obravnavo z dne 4. 5. 2006 kot tudi ne v nadaljnjem postopku ugotavljanja dejanskega stanja pred izdajo odločbe, ter jima tako ni bila dana možnost, da se izjavita o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Tožena stranka je z odločbo št. ... z dne 11. 8. 2006 pritožbo tožnikov zavrnila. Glede pritožbenega ugovora, da sedanja tožnika B.B. in C.C. nista imela možnosti, da bi nastopala v postopku izdaje odločbe organa prve stopnje kot stranki ter da je zaradi pogodbenega prenosa spornih nepremičnin od tožnice A.A. na njena sinova (sotožnika) postopek tekel zoper nepravega razlastitvenega zavezanca, tožena stranka v obrazložitvi odločbe navaja, da je po podatkih upravnih spisov bila nedvomno lastnica spornih nepremičnin A.A., saj je bila kot takšna vpisana v zemljiški knjigi, ter da je za zakonitost odločbe po 1. odstavku 100. člena ZUreP-1 glede vprašanja strank relevantno zgolj dejstvo, da je bil korektno izveden postopek po 97. členu ZUreP-1, in da spremembe lastništva, do katerih pride med postopkom, upravni organ upošteva v okviru določbe 4. odstavka 94. člena ZUreP-1 oziroma končno v odločbi o razlastitvi iz 102. člena ZUreP-1. Tožena stranka meni, da je do spremembe lastništva spornih nepremičnin prišlo šele po izdaji odločbe organa prve stopnje. V zvezi z dejstvom, da so tožniki prvostopenjski organ pred izdajo izpodbijane odločbe obvestili o sklenitvi darilne pogodbe in o tem, da je bil dne 10. 5. 2006 na pristojno sodišče vložen predlog za vknjižbo lastninske pravice na B.B. in C.C., tožena stranka meni, da je prvostopenjski organ svojo obveznost po 4. odstavku 94. člena ZUreP-1 izpolnil že s tem, ko je obema takrat še bodočima lastnikoma zadevnih nepremičnin priznal položaj strank v obravnavanem razlastitvenem postopku, kot izhaja iz 5. točke izreka odločbe organa prve stopnje. Izpodbijana odločba je namreč odločba o uvedbi razlastitvenega postopka, v tem postopku pa bo moral upravni organ prve stopnje tožnikoma B.B. in C.C. omogočiti udeležbo in učinkovito varstvo njunih pravic skladno s 146. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99 in spremembe) in pri tem upoštevati, da sta z vpisom lastninske pravice pridobila status razlastitvenih zavezancev. Tako bosta imela v razlastitvenem postopku, ki je bil uveden z izpodbijano odločbo organa prve stopnje, možnost izreči se o vseh dejstvih in okoliščinah, in zato tožena stranka meni, da tožbeni ugovor bistvene kršitve pravil upravnega postopka ni podan.

Tožniki s tožbo, s katero izpodbijajo obe odločbi organov prve in druge stopnje, uveljavljajo kršitev pravil upravnega postopka, kar utemeljujejo z naslednjim: Kljub temu, da je pooblaščenec prvotožnice upravni organ prve stopnje z dopisom z dne 25. 4. 2006 obvestil o dne 14. 4. 2006 med tožniki sklenjeni darilni pogodbi, ki jo je tudi predložil, in celo zaprosil za preložitev naroka z dne 4. 5. 2006, ki je bil razpisan zaradi ugotovitve pravnega in dejanskega stanja v postopku uvedbe razlastitve zemljišč, se upravni organ na to ni odzval. Na tem naroku je tako pooblaščenec nastopal le v imenu prvotožnice. Tožniki menijo, da je bila s tem tožnikoma B.B. in C.C. odvzeta možnost, da se v postopku izdaje odločbe organa prve stopnje izjasnita o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, in da na kakršen koli način sodelujeta v postopku pred izdajo te odločbe. S tem je bila kršena njuna pravica do udeležbe v postopku in do izjave v smislu določb 2. in 3. točke 2. odstavka 237. člena ZUP. Stališče tožene stranke, da jima je ta možnost bila dana s tem, ko jima je organ prve stopnje v odločbi o uvedbi postopka priznal položaj strank, je po mnenju tožnikov nesprejemljivo, saj je imela navedena kršitev pravil postopka med drugim za posledico, da je postopek tekel zoper napačnega razlastitvenega zavezanca, posledično pa je bil nezakonit tudi zemljiškoknjižni vpis z dne 15. 6. 2006, po katerem se glede spornih parcel vknjiži prepoved prometa in njihovo bistveno spreminjanje do pravnomočno končanega postopka razlastitve v korist imetnika pravice Občine A.. Tožniki predlagajo, naj sodišče odločbi organa prve stopnje z dne 14. 6. 2006 in organa druge stopnje z dne 11. 8. 2006 odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek, zahtevajo pa tudi povrnitev stroškov postopka, podredno pa s sklicevanjem na 64. člen ZUS predlagajo, naj sodišče tožbi ugodi in obe navedeni odločbi izreče za nični, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov sodnega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih svoje odločbe in predlaga, naj sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije je kot zastopnik javnega interesa prijavilo udeležbo v tem postopku z aktom št. ... z dne 3. 10. 2006, na tožbo pa ni odgovorilo.

Tožba je bila vročena tudi prizadeti stranki v tem upravnem sporu, to je Občini A., ki pa nanjo ni odgovorila.

K točki 1: Iz podatkov upravnih spisov in iz tožbenih navedb izhaja, da tožnica A.A. v času vložitve tožbe ni bila in tudi sedaj ni lastnica nepremičnin, na katere se nanašata izpodbijana upravna akta, ker je lastninsko pravico z darilno pogodbo z dne 14. 4. 2006 prenesla na tožnika B.B. in C.C., svoja sinova. Ker tožnica ni lastnica spornih nepremičnin, sodišče ugotavlja, da niti odločba prve stopnje niti izpodbijana odločba organa druge stopnje očitno ne posegata v tožničino pravico ali v njeno neposredno, na zakon oprto korist, zato je bilo treba tožbo tožnice zavreči na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00), ki se po prehodnih določbah 104. in 105. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06) še uporablja za zadeve, začete pred 1. 1. 2007, ko je bil uveljavljen ZUS-1. K točki 2: Med strankami ni spora o tem, da je bila A.A. v času vložitve zahteve za uvedbo postopka razlastitve izključna zemljiško-knjižna lastnica nepremičnin s parcelnimi številkami, navedenimi v 2. točki izreka odločbe Upravne enote A. z dne 14. 6. 2006. Prav tako ni spora o tem, da je A.A. z darilno pogodbo z dne 14. 4. 2006 lastninsko pravico na navedenih nepremičninah (pa tudi na vseh drugih nepremičninah, vpisanih pri vl. št. 31 k.o. D.) podarila svojima sinovoma B.B. in C.C.. Iz upravnih spisov izhaja in tudi to med strankami ni sporno, da je pooblaščenec tožnice dne 25. 4. 2006 v zvezi z narokom za ustno obravnavo, razpisanim v postopku za izdajo odločbe o uvedbi razlastitve za 4. 5. 2006, pisno obvestil upravno enoto, da so tožniki dne 14. 4. 2006 sklenili navedeno darilno pogodbo, in predlagal, naj upravna enota tožnikoma B.B. in C.C. omogoči udeležbo v postopku izdaje odločbe o uvedbi razlastitve. Med strankami tudi ni spora o tem, da upravni organ prve stopnje v zvezi s tem obvestilom pred izdajo odločbe o uvedbi razlastitve ni omogočil tožnikoma udeležbe v postopku; položaj strank v postopku jima je priznal šele z navedeno odločbo (5. točka izreka). Po veljavni ureditvi razlastitvenega postopka, kot jo določa Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1, Uradni list RS, št. 110/02 in spremembe), poteka materialnopravno odločanje o razlastitvi nepremičnin v dveh fazah: v prvi fazi pristojni upravni organ odloča o začetku razlastitvenega postopka oziroma o uvedbi postopka razlastitve (1. odstavek 100. člena), v drugi fazi pa odloča o razlastitvi v ožjem smislu, to je o odvzemu lastninske pravice razlastitvenega zavezanca v korist razlastitvenega upravičenca (1. odstavek 102. člena ZUreP-1). V prvi fazi postopka, ki se konča z odločbo iz 100. člena ZUreP-1, se zlasti ugotavlja, ali je podan temeljni pogoj razlastitve, to je javna korist, kot je opredeljena v 93. členu ZUreP-1. Odločba o uvedbi razlastitve iz 100. člena po svoji pravni naravi torej ni procesnopravni akt (akt o uvedbi postopka v smislu ZUP), temveč je predvsem materialnopravni akt, saj njegova izdaja ex lege povzroči omejitev razpolagalnih upravičenj razlastitvenega zavezanca (2. in 3. odstavek 100. člena ZUreP-1).

Razlastitveni postopek kot posebni upravni postopek (2. odstavek 3. člena ZUP) se ne začne z izdajo odločbe po 100. členu ZUreP-1, temveč z vložitvijo zahteve za razlastitev (1. odstavek 95. člena ZUreP-1). Glede na namen razlastitvenega postopka, ki je dvojen (na eni strani varstvo lastninske pravice razlastitvenega zavezanca, na drugi strani varstvo javnega interesa, kakor ga zastopa razlastitveni upravičenec), vsebuje ZUreP-1 za primer, ko bi utegnilo priti med razlastitvenim postopkom do spremembe razlastitvenega zavezanca, glede položaja stranke v postopku v 4. odstavku 97. člena posebne določbe, po katerih ima položaj stranke tudi oseba, ki se lahko vpiše v zemljiško knjigo kot lastnik na podlagi pravnega posla, sklenjenega z razlastitvenim zavezancem. Določba 4. odstavka 97. člena se ne nanaša samo na razlastitveni postopek v ožjem smislu (torej na postopek izdaje odločbe iz 1. odstavka 102. člena ZUreP-1), kot bi bilo razumeti pravno naziranje tožene stranke v izpodbijani odločbi, ki meni, da je skladno z zakonom (in da je upravni organ prve stopnje izpolnil "zakonsko dolžnost"), če se takšni osebi da položaj stranke v drugi fazi razlastitvenega postopka. Takšno pravno naziranje je po mnenju sodišča napačno, saj je treba osebi, ki je sklenila pravni posel z razlastitvenim zavezancem pred izdajo odločbe iz 100. člena ZUreP-1, zagotoviti položaj stranke in pravice do možnosti uveljavljanja ugovorov že v postopku izdaje odločbe iz 100. člena. Po izdaji odločbe iz 100. člena namreč takšna oseba svojih upravičenj iz sklenjenega pravnega posla ne more več izvrševati, saj je pravni promet na podlagi zakona v takšnem primeru skrajno omejen (prim. 3. odstavek 100. člena ZUreP-1). Iz navedenega sledi, da bi moral upravni organ prve stopnje o vprašanju položaja stranke B.B. odločati še pred izdajo odločbe iz 100. člena (na način, ki ga določa ZUP, 142. člen), in da bi moral tožnika C.C., ki pred izdajo odločbe iz 100. člena v postopku sploh še ni nastopil, na pravico, uveljavljati položaj stranke v postopku, opozoriti kot mu to nalaga zadnji stavek 4. odstavka 94. člena ZUreP-1. Ker upravni organ prve stopnje ni ravnal v skladu z opisanimi pravili postopka, katerih kršitev je v vsakem primeru bistvena (uvodni stavek 2. odstavka 237. člena ZUP), je njegova odločba nezakonita, nezakonita pa je tudi odločba tožene stranke, ki zadevnega pritožbenega ugovora tožnikov ni pravilno presodila. Sodišče je zato zaradi bistvene kršitve pravil postopka odločbo tožene stranke odpravilo na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1, hkrati pa je odpravilo tudi odločbo upravnega organa prve stopnje (2. stavek 3. odstavka 64. člena ZUS-1), saj meni, da je glede na okoliščine primera treba ponoviti tudi postopek pred izdajo odločbe prve stopnje.

Ker sta tožnika s tožbo v upravnem sporu uspela, je tožena stranka glede na določbe 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 73/07 - UPB3 in 45/08 - ZPP-D) v zvezi s 16. členom ZUS dolžna povrniti stroške sodnega postopka. Te je sodišče odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo (OT) in taksno tarifo za sodne takse (ZST, Uradni list RS, št.20/04 - UPB1) in obsegajo 500 točk za tožbo po tar. št. 30/1b OT, 50 točk za drugega tožnika po 9. členu OT, 2 % za materialne stroške, 20 % DDV in sodno takso za tožbo v znesku 63,44 EUR, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR skupaj znaša 372,44 EUR.