Jedro

Tožeča stranke je pri toženi stranki podala ugovor na predlog preimenovanja Socialdemokratske stranke Slovenije - SDS v Slovensko demokratsko stranko, Slovenske demokrate, vendar še predno je navedena stranka s pisno vlogo zahtevala vpis spremembe v register političnih strank. Zato je tožena stranka ravnala pravilno, ko je po prejemu vloge tožečo stranko pozvala, da se izjavi, ali vstopa v postopek zaradi varstva svojih koristi. Ker tožeča stranka tožene stranke o tem do postavljenega roka ni obvestila, je tožena stranka upravičeno predpostavljala, da za izdajo odločbe ni zakonskih ovir.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka v register političnih strank pod zaporedno številko ..., kjer je vpisana politična stranka Socialdemokratska stranka Slovenije, s skrajšanim imenom Socialdemokrati Slovenije in s kratico imena SDS ter s sedežem v A., K. 11, vpisala spremembo imena stranke v: Slovenska demokratska stranka, skrajšanega imena v Slovenski demokrati in spremembo statuta.

V obrazložitvi je navedla, da je politična stranka Socialdemokratska stranka Slovenije z vlogo z dne 2. 10. 2003 registrskemu organu podala zahtevo za vpis spremembe statuta, imena ter skrajšanega imena stranke v register političnih strank. Vlogi je priložila spremembe statuta stranke ter zapisnik 10. seje sveta SDS, ki je bila dne 19. 9. 2003 v B. Glede na to, da je Demokratska stranka Slovenije z dopisom z dne 22. 9. 2003 podala ugovor na predlog preimenovanja Socialdemokratske stranke Slovenije v Slovensko demokratsko stranko, je tožena stranka z dopisom št. ... z dne 7. 10. 2003 Demokratsko stranko Slovenije (tožečo stranko) obvestila o vloženi vlogi Socialdemokratske stranke, ter jo pozvala, da v skladu z določbo 43. člena v zvezi s 44. členom Zakona o splošnem upravnem postopku registrski organ obvesti, ali vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Tožeča stranka do izdaje odločbe ni predložila tega obvestila. Tožena stranka je pri pregledu celotne dokumentacije ugotovila, da je politična stranka Socialdemokratska stranka Slovenije na 10. seji sveta SDS, ki je bil 19. 9. 2003 v B., z dvotretinjsko večino sprejela spremembe statuta, imena in skrajšanega imena stranke. Ob tem je tožena stranka tudi ugotovila, da se ime stranke, skrajšano ime in kratica imena ter znak stranke dovolj razlikuje od imena, skrajšanega imena, kratice imena in znaka druge, že registrirane stranke, v tem primeru tožeče stranke, saj se z normalno pozornostjo nedvomno da razbrati, da gre za dve različni politični stranki.

Ker je tožena stranka v postopku ugotovila, da Slovenska demokratska stranka izpolnjuje vse pogoje, ki jih določa materialni zakon za vpis spremembe statuta, imena in skrajšanega imena stranke v register političnih strank, je na podlagi 2. odstavka 15. člena v zvezi s 1. odstavkom 12. člena Zakona o političnih strankah odločila, kot je to razvidno iz izreka izpodbijane odločbe.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je tožena stranka z izpodbijano odločbo vpisala v register političnih strank Slovenije pod zaporedno številko 11 spremembo imena stranke Socialdemokratske stranke Slovenije v: Slovenska demokratska stranka, s skrajšanim imenom Slovenski demokrati, četudi je tožeča stranka utemeljeno ugovarjala predlogu preimenovanja navedene stranke. Spremenjeno ime imenovane stranke je namreč vsebinsko enako imenu tožeče stranke, zamenjan je le besedni vrstni red.

Tožeča stranka je toženo stranko dne 19. 10. 2003 obvestila, da vstopa v predmetni postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi, tako, da ne drži trditev tožene stranke, da jo tožeča stranka do izdaje predmetne odločbe ni obvestila, da vstopa v predmetni postopek. Zato je tožena stranka izdala odločbo v nasprotju s 44. členom ZUP, zaradi česar je le ta nezakonita.

Navaja, da je nesporno, da se spremenjeno ime Socialdemokratske stranke v Slovensko demokratsko stranko bistveno in nedvoumno ne razlikuje od že prej registriranega imena tožeče stranke (registracija 12. 3. 2003) in bi spremenjeno ime državljanke in državljane spravljalo v zmoto, zaradi česar so podani pogoji za izbris spremembe imena stranke iz registra. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo tožene stranke razveljavi ter razsodi, da se izbriše iz registra političnih strank pod št. ... sprememba imena Socialdemokratske stranke v Slovensko demokratsko stranko.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da so tožbeni razlogi povsem neutemeljeni.

Iz spisa zadeve izhaja, da je registrski organ z dopisom tožečo stranko obvestil o vloženi vlogi Socialdemokratske stranke Slovenije ter jo skladno z določbo 43. člena v zvezi z določbo 44. člena ZUP pozval, da registrski organ v roku 5 dni od prejema tega dopisa obvesti, ali vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Tožeča stranka v navedenem roku, to je do 14. 10. 2003 ter vse do izdaje odločbe ni predložila obvestila o vstopu v postopek. Obvestilo o vstopu tožeče stranke v postopek je registrski organ prejel šele s popoldansko pošto dne 23. 10. 2003, ko je bila izpodbijana odločba že izdana in odposlana. Registrski organ je zato tožeči stranki priznal lastnost stranke v postopku tako, da ji je vročil izpodbijano odločbo ter ji s tem dal možnost izkoristiti pravno sredstvo. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Slovenska demokratska stranka kot prizadeta stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je nastala z združitvijo Socialdemokratske stranke Slovenije z Narodno demokratsko stranko, ki je bila edina pravni naslednik Slovenske demokratične zveze - SDZ. Ime Slovenska demokratska stranka ima torej tudi neposredno pravno in politično legitimacijo. To dokazuje tudi njen položaj v mednarodnih združenjih političnih strank, kjer je Slovenska demokratska stranka članica mednarodnega združenja političnih strank demokratske usmeritve. Novo ime Slovenske demokratske stranke je bilo v resnici sprejeto prav zato, da bi ime stranke uskladili z njenim mednarodnim političnim statusom oziroma uvrstitvijo. Preimenovanje SDS v Slovensko demokratsko stranko so pozitivno sprejele vse sorodne stranke v Evropski uniji in drugod. SDS ima torej za svoje novo ime pozitivno politično legitimacijo tudi v tujini. Dejstvo je, da so že doslej v Sloveniji obstajale vzporedno politične stranke, katerih imena so sestavljena iz istih besed oziroma pojmov, razlike so le v kombinaciji. V registru političnih strank so tako tri stranke, ki poudarjajo svojo socialno usmeritev, tri ki poudarjajo liberalno usmeritev, tri, ki poudarjajo demokratsko usmeritev, dve ki poudarjata zelene in tako naprej. To je odraz dejstva, da želi vsaka stranka v imenu poudariti bistvo svoje politične usmeritve, s katero se legitimira pri volivcih. Posebej poudarja, da se zagotovo ne bi odločili za ime Slovenska demokratska stranka, če ne bi bili trdno prepričani, da je ime ustrezno in da jih bodo po tem imenu volivci zlahka prepoznali oziroma ločili od vseh drugih strank. Navaja, da je SDS ves čas ravnala skladno s predpisi Republike Slovenije in v dobri veri ter da bi ji morebitna razveljavitev odločbe tožene stranke o preimenovanju povzročila izjemno veliko materialno škodo. Še bistveno večja pa bi bila nematerialna, politična škoda, še zlasti zato, ker bi segale posledice take odločitve tudi v tujino, zlasti v Evropsko unijo in njene institucije, ob tem pa opozarja, da se nahajamo v volilnem letu in da so volitve v Evropski parlament že to pomlad, volitve v Državni zbor RS pa najkasneje letos jeseni. Zato sodišču predlaga, da tožbo tožeče stranke zavrne kot neutemeljeno.

Državno pravobranilstvo RS je kot zastopnik javnega interesa prijavilo udeležbo v tem upravnem sporu.

Tožba ni utemeljena.

Po določbah Zakona o političnih strankah (Ur. l. RS, št. 62/94-94/02, v nadaljevanju ZPoIS) mora stranka o spremembi in datumu spremembe imena, skrajšanega imena, kratice imena in znaka stranke ter o spremembi in datumu spremembe statuta, programa, sedeža in zastopnika stranke v roku 15 dni obvestiti registrski organ in zahtevati vpis spremembe v register (1. odstavek 15. člena ZPoIS). Za vpis sprememb podatkov v register strank se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za vpis strank v register strank (10. in 11. člen, 1. in 4. odstavek 12. člena ter 13. člen ZPoIS). Po določbi 1. odstavka 18. člena ZPoIS pa se za vpis in izbris stranke iz registra uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku, če ta zakon ne določa drugače. Sodišče po podatkih v upravnih spisih ugotavlja, da je tožeča stranka toženi stranki dne 23. 9. 2003 podala ugovor na predlog preimenovanja Socialdemokratske stranke Slovenije - SDS, v Slovensko demokratsko stranko, Slovenske demokrate, vendar še predno je navedena stranka s pisno vlogo na podlagi 15. člena ZPoIS zahtevala vpis spremembe v register političnih strank pri toženi stranki. Zato je tožena stranka ravnala pravilno, ko je po prejemu vloge za vpis spremembe v register političnih strank na podlagi 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02, v nadaljevanju ZUP) tožečo stranko pozvala, da se izjavi, ali vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Po določbi 1. odstavka 43. člena ZUP ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes pa izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek, zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec). Po določbah ZUP se upravni postopek začne pred pristojnim organom po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke (1. odstavek 125. člena ZUP). Ker se je v obravnavanem primeru upravni postopek začel na zahtevo stranke, se po ZUP šteje, da se je začel z dnem vložitve zahteve (2. odstavek 127. člena ZUP), to pa je z dnem 3. 10. 2003. Glede na to v obravnavanem primeru tudi ni moglo priti do situacije, ki jo predpostavlja ZPoIS v 4. odstavku 11. člena, ki določa, da kadar je odločitev registrskega organa o registraciji odvisna od rešitve predhodnega vprašanja, ki je med udeleženci v postopku sporno, registrski organ postopek registracije stranke prekine in napoti udeleženca v postopku, ki ugovarja registraciji, da v primernem roku začne pravdni oziroma drug ustrezen postopek za odločitev o predhodnem vprašanju. Sodišče na podlagi podatkov v upravnih spisih ugotavlja, da je tožeča stranka poziv tožene stranke z dne 7. 10. 2003, s katerim je bila pozvana, da v roku 5 dni od prejema dopisa obvesti toženo stranko ali vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi, prejela dne 8. 10. 2003, kot je to razvidno iz podpisane povratnice v upravnih spisih. Izjavo, da vstopa v upravni postopek pa je toženi stranki posredovala s priporočeno pošto dne 22. 10. 2003, tožena stranka pa je vlogo prejela dne 23. 10. 2003. Glede na navedeno je bila tožena stranka upravičena predpostavljati, da za izdajo izpodbijane odločbe ni zakonskih ovir.

Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/00).