Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker dedni dogovor ne obsega vsega, kar mora obsegati pravni posel o oblikovanju etažne lastnine, da je lahko podlaga zemljiškoknjižnega vpisa, vpis v zemljiško knjigo samo na podlagi takega dednega dogovora ni mogoč.
Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:"Ugotovi se kot pravno neveljavna vknjižba solastninske pravice na nepremičnini parc.št. 320/11 enonadstropna stanovanjska zgradba s kletjo v vlož.št. 907 k.o. D.K. vpisana v korist J.M. in V.M., za vsakega do ene šestine, vsled tega se nalaga brisanje te vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Toženca sta dolžna povrniti tožniku pravdne stroške, za primer zamude zakonite zamudne obresti od izreka sodbe dalje do plačila." Hkrati je sodišče prve stopnje tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne pravdne stroške v znesku 65.786,40 SIT v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.11.2004 do plačila.
Zoper to sodbo se pritožuje tožeča stranka po svojem pooblaščencu zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da so razlogi izpodbijane sodbe neprepričljivi. V konkretnem primeru gre za neskladje med sklepom o dedovanju in izvedbo v zemljiški knjigi oziroma vpisom. Vpis je brez pravne podlage, zato je izpodbojen. Dedni dogovor med pravdnima strankama je perfekten, sklenjen je bil na sodišču in tožnik se je zanesel nanj. Toženca ga nista nikoli izpodbijala, zaradi formalnosti pa ne moreta sedaj uveljavljati soposesti na etaži, ki je nikoli nista imela in jo tudi nimata. V trenutku, ko se je ugotovilo neskladje, je bilo sodišče dolžno napako odpraviti, ne pa tožnika napotiti na pot pravde, saj on sam ni ničesar zakrivil. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi.
Pritožba ni utemeljena.
Dediči po pok. F.M. so se z dednim dogovorom, ki je bil povzet tudi v sklepu o dedovanju z dne 21.12.1994, glede nepremičnine vpisane v vl.št. 907, parc. št. 25/1 k.o. K., ki v naravi predstavlja hišo in dvorišče, katere je bil zapustnik lastnik do 1/2, dogovorili, da delež I.M. (tožnik) v naravi predstavlja stanovanjski del hiše, t. j. dve etaži, na kleti te hiše pa so dediči (tožnik in oba toženca)solastniki vsak do 1/3. Navedeni dogovor pa ni tak, da bi bil podlaga za takojšnjo vknjižbo v zemljiški knjigi. Gre le za obligacijskopravni posel, s katerim so dediči kot solastniki izrazili voljo, da pravno razmerje na stvari preoblikujejo iz solastninskega v razmerje etažne lastnine. Da je lahko pravni posel o oblikovanju etažne lastnine temelj oziroma podlaga zemljiškoknjižnega vpisa, pa mora vsebovati imena etažnih lastnikov, zemljiškoknjižno označbo nepremičnin, natančen opis posameznega dela zgradbe v razmerju do ostalih delov, opis skupnih delov in določitev solastniških deležev na skupnih delih, solastniki, ki na podlagi takega pravnega posla predlagajo vpis v zemljiško knjigo, pa morajo sami poskrbeti tudi, da se na njegovi podlagi izdela etažni načrt, ki ga je potrebno priložiti predlogu za vpis. Ker torej zgoraj povzet dedni dogovor ne obsega vsega, kar mora obsegati pravni posel o oblikovanju etažne lastnine, da je lahko podlaga zemljiškoknjižnega vpisa, poleg tega pa tožnik niti ne zatrjuje, da je bil izdelan etažni načrt, vpis v zemljiško knjigo samo na podlagi takega dednega dogovora, ni mogoč. Glede na obrazloženo je zemljiškoknjižno sodišče pravilno dovolilo pri nepremičnini v vl.št. 907, parc. št. 25/1 k.o. K. vknjižbo na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju opr.št. D 194/94 z dne 21.12.1994, kot, da dedni dogovor ne bi bil sklenjen in ne gre za neveljavno vknjižbo.
Odločitev sodišča prve stopnje je torej pravilna, pritožbeno sodišče ni ugotovilo nobene pomanjkljivosti postopka, na katere mora po 2. odst. 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člena ZPP).