Jedro

Tožena stranka bi morala z bistveno večjo stopnjo zanesljivosti in prepričljivosti ugotoviti okoliščine o tem, ali tožnica dejansko lahko oziroma ne more razpolagati s premoženjem, ki ga je sodišče upoštevalo pri ugotavljanju njenega materialnega položaja in ali so izpolnjeni pogoji za morebitno nezmožnost razpolaganja upravičen razlog, katerega tožnica ni zakrivila po lastni volji.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 598/2019 z dne 15. 4. 2019, se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki plačila predujma za zaslišanje izvedenca v postopku opr. št. III P 215/2017 Okrožnega sodišča v Mariboru.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da se lahko BPP dodeli tudi samski osebi, če prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), in če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega višine 4. osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke, premoženje prosilca in njegove družine pa ne presega višine 60. osnovnih zneskov minimalnega dohodka (ki od 1. 8. 2018 znaša 392,75 EUR), torej premoženje dosega ali presega višino 23.565,00 EUR - (prvi odstavek 22. člena ZBPP). Iz odločbe tožene stranke izhaja, da ima prosilka prijavljeno stalno prebivališče na naslovu ..., dejansko pa prebiva v ..., in da je med drugim solastnica do ½ nepremičnine v k.o. ..., ki v naravi predstavlja pozidano zemljišče in katere vrednost upoštevaje solastniški delež znaša 636,50 EUR, nepremičnine 1342/2 k.o...., ki prav tako predstavlja pozidano zemljišče in upoštevaje solastniški delež predstavlja 970,50 EUR, kakor tudi, da je solastnica ½ nepremičnin na parc. št. 1178/2 k.o. ..., ki v naravi predstavlja pozidano zemljišče in na katerem znaša njen solastniški delež 40,00 EUR, ½ nepremičnine na parc. št. 1199/3 k.o. ..., ki predstavlja njen solastniški delež v višini 38,00 EUR, prav tako pa da je solastnica ½ nepremičnine št. 1342/5 k.o. ... na naslovu ... v vrednosti v višini 50.077,00 EUR, zaradi česar vrednost prosilkinega premoženja presega znesek 23.565,00 EUR, torej 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Na podlagi navedenega je tožena stranka ugotovila, da prosilka ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči in je njeno prošnjo zavrnila.

3. V tožbi tožnica ugovarja ugotovitvi tožene stranke, da v njeno premoženje sodi tudi nepremičnina v višini 50.007,00 EUR, saj z navedeno nepremičnino ne more upravljati, ker se je iz nuje in potrebe po varnosti pred A.A. ter njenim zakoncem, morala odseliti v ... Navedla je, da nima niti možnosti razpolagati s predmetno nepremičnino, ki jo je tožena stranka štela v del njenega premoženja, saj je le-ta predmet zapuščine, zaradi katere po sklepu Okrajnega sodišča v Mariboru zapuščinskega postopka ID 761/2003, že sedemnajsto leto teče pravdni postopek. Tako nima možnosti razpolagati s predmeti zapuščine ne fizično in ne tržno na način, da bi del nepremičnine prodala, saj ni ne dejansko in ne pravno možno prodati deleža solastnine, ki so vezani na nedokončane zapuščinske postopke, kot je to v tem primeru. Iz istih razlogov tožnica tudi ne more pridobiti bančnega posojila, prav tako pa kljub deležu v solastnini od uporabnice A.A. ne prejema kakršnekoli najemnine ali nadomestila za nepremičnino, zaradi česar tako sama nima nobene materialne ali nematerialne koristi. Ker poteka pravdni postopek, gre za nepremičnino, ki je ni moč zastaviti, prodati, izkoriščati, saj je le-ta predmet sporov in tudi višina vrednosti ugotovljene s strani službe za BPP predstavlja skoraj skupni znesek ugotovljene vrednosti v točki 7 obrazložitve sodbe II P 631/2012 in I Cp 600/2015. Tožnica v tožbi še navaja, da prejema mesečno pokojnino v višini 687,51 EUR, in da skoraj celotni znesek pokojnine nameni za plačilo doma. Prav tako pa, da je stara 81 let in bolna, kar potrjuje zdravstvena dokumentacija, ki izkazuje degenerativne spremembe kolkov, kolenskih sklepov, hudo gonartrozo desno, izginotje medsklepnih špranj, močno varus artrozo, degenerativne spremembe levo in močno retropatelarno artrozo desno, zaradi česar je bil podan predlog za poseg endroproteze desnega kolena, in da je omejeno pokretna s pomočjo ortopedskega pripomočka za hojo. Zaradi vsega zgoraj navedenega je tožnica mnenja, da izpodbijana odločba ne ustreza dejanskemu stanju in je ugotovitev službe za BPP napačna in tako predlaga sodišču, da tožbi tožnice v celoti ugodi.

4. Tožba je utemeljena.

5. ZBPP v 13. členu določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Pri tem se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP). Skladno s 14. členom ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodek in premoženje ter dohodke in premoženje oseb, ki se z namenom ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagateljev upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke (Zakon o socialno varnostnih prejemkih, v nadaljevanju ZSVarPre) o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravic do denarne socialne pomoči. 6. V konkretni zadevi je najprej sporna ugotovitev tožene stranke, glede višine vrednosti nepremičnine prosilkinega premoženja na parc. št. 1342/5 k.o. ... na naslovu ..., saj iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da so bili podatki o vrednosti vseh nepremičnin tožnice in tudi te slednje, ki jih je tožena stranka pridobila po uradni dolžnosti, v konkretnem primeru odločilni za zavrnitev prošnje za dodelitev BPP. Na podlagi teh podatkov je tožena stranka namreč ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev BPP.

7. Sodišče pri tem ugotavlja, da tožnici v obravnavanem primeru pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki jih je tožena stranka ugotovila po uradni dolžnosti in so bistvenega pomena za odločitev. Tožnica se je o njih lahko izjasnila šele v upravnem sporu, ki pa je namenjen presoji zakonitosti upravnega odločanja. Iz podatkov spisa in izpodbijane odločbe namreč izhaja, da je tožena stranka po prejemu prošnje tožnice pridobila potrebne podatke iz obstoječih zbirk podatkov z vpogledom vanje ter na njihovi podlagi odločila o prošnji. V obravnavani zadevi je torej tožena stranka odločila v skrajšanem ugotovitvenem postopku, čeprav pogoj za njegovo vodenje kot to določa 144. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) niso bili izpolnjeni. Tožena stranka bi morala tožnici omogočiti, da poda izjavo o ugotovljeni vrednosti zemljišč in nepremičnine (hiše), ki so vplivale na zavrnitev njene prošnje za dodelitev BPP oziroma ji omogočiti dokazovanje drugačne vrednosti tega premoženja. Tožnici s tem tudi ni bila dana možnost dokazovanja pravno relevantnih okoliščin iz tretjega odstavka 14. člena ZBPP, ki določa, da se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca, ZPP ne upošteva premoženje, s katerim prosilec dejansko ne more razpolagati, če prosilec izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ni zakrivil po lastni volji1. 8. Tožnica je v tožbi dovolj prepričljivo opisala pravno relevantne okoliščine v zvezi z dokazovanjem drugačne vrednosti premoženja oziroma še bolj pomembno v zvezi z nezmožnostjo razpolaganja s premoženjem, na podlagi katerih je sodišče lahko ugotovilo, da bi omenjena procesna kršitev lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Ker tožena stranka tožnici ni dala možnosti, da se izjavi o pravno relevantnih dejstvih, je posledično tudi dejansko stanje o pomembnih okoliščinah v zvezi s tožničinim premoženjem ostalo nepopolno ugotovljeno (3. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1).

9. Sodišče se iz dokazne ocene tožene stranke tako ne more prepričati, da je bilo v konkretnem primeru pravilno uporabljeno materialno pravo, torej določba tretjega odstavka 14. člena ZBPP. Tožena stranka bi morala namreč v skladu s to določbo z bistveno večjo stopnjo zanesljivosti in prepričljivosti ugotoviti okoliščine o tem, ali tožnica dejansko lahko oziroma ne more razpolagati s premoženjem, ki ga je sodišče upoštevalo pri ugotavljanju njenega materialnega položaja in ali so izpolnjeni pogoji za morebitno nezmožnost razpolaganja upravičen razlog, katerega tožnica ni zakrivila po lastni volji. V tem smislu se bo morala tožena stranka v ponovljenem postopku opredeliti do tožbenega argumenta tožnice, da s polovico stanovanjske hiše, katera je predmet pravdnega postopka, ki izvira iz zapuščine in traja že 17 let, dejansko ne more razpolagati. Dejansko možnost razpolaganja je nujno treba preučiti tudi z gledišča narave dejanske rabe in možnosti uporabe nepremičnine, s katero bi naj tožnica kot prosilka za BPP lahko razpolagala.

10. Sodišče v navedenem primeru še pripominja, da bi moral organ za BPP presojati tudi pogoje za morebitno dodelitev izjemne BPP, ki je urejena v 22. členu ZBPP, ki se lahko dodeli tudi prosilcu, ki v določenem delu presega dohodkovni in premoženjski cenzus, in sicer med drugim iz zdravstvenih razlogov prosilca, glede na to, da je tožnica izkazala, da je omejeno gibalno sposobna, saj se giba s pomočjo ortopedskega pripomočka za hojo, in da je celo podan predlog za poseg za izdelavo endoproteze desnega kolena.

11. Ne gre prezreti, da je tožnica obremenjena s stroški za plačilo oskrbnine za institucionalno varstvo v skoraj celotnem znesku prejete pokojnine, kar prav tako nakazuje na njen slab materialni položaj, pri čemer zadnja alinea 22. člena ZBPP določa, da se lahko BPP izjemoma dodeli tudi iz drugih razlogov na katere prosilec in njegovi družinski člani niso mogli oziroma ne morejo vplivati in zaradi katerih so se znašli v položaju materialne ogroženosti, pri čemer ni nujno, da bi materialna ogroženost bila nujno posledica posebnih izdatkov. Določbe 22. člena ZBPP namreč ni mogoče razlagati tako, da bi bili upoštevani le izredni stroški ne pa tudi stroški, ki nastanejo periodično, torej redno, med katere sodi tudi oskrbnina za institucionalno varstvo2. 12. Glede na vse navedeno je sodišče na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo v smislu tretjega in četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, v katerem naj ta skladno s stališčem sodišča, ki zadeva postopek in pravilno uporabo materialnega prava, o zadevi ponovno odloči (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

13. Sodišče je odločilo na nejavni seji na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že podlagi tožbe in izpodbijane odločbe ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1. 14. Sodišče tudi ni odločalo o zahtevi za taksno oprostitev, ker se po 10. členu Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača. 1 Primeroma enako stališče izhaja iz sodb I U 953/2018-12 z dne 3. 10. 2018, I U 951/2018-10 z dne 21. 8. 2018 in I U 952/2018 z dne 3. 7.2018. 2 Primeroma enako stališče izhaja iz sodbe I U 953/2018-12, z dne 3. 10. 2018.