Jedro

Sestavina elaborata je tudi zapisnik mejne obravnave, zato je dolžnost upravnega organa v okviru presoje elaborata tudi presoja zapisnika mejne obravnave, ki izkazuje potek mejnega postopka.

Prvostopenjski organ ni preizkusil pravilnosti poteka mejne obravnave, kot je izhajal iz zapisnika o mejni obravnavi. Ker organ ni ustrezno preveril elaborata, ni mogel svoje odločitve opreti zgolj na podpis zapisnika kot soglasje o strinjanju s potekom meje in določbo 36. člena ZEN, saj zapisnik o mejni obravnavi, ker ne vsebuje navedbe poteka obravnave, s čimer se zastavlja vprašanje pravilnosti in njene izvedbe, ne omogoča presoje elementov, na podlagi katerih je tožnik svojo voljo (soglasje) oblikoval.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Geodetske uprave, Območne geodetske uprave Koper, Geodetska pisarna Sežana, št. 02112-71/2013-2 z dne 7. 3. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 155,72 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka ugotovil, da se v katastrski občini … kot urejen evidentira del meje parcele 649/2 s sosednjima parcelama 813 in 1320; v 2. točki izreka, da je grafični prikaz urejene meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga aktu. Urejene meje so označene poudarjeno. V obrazložitvi navaja, da je opravil preizkus vloge po 35. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) in ugotovil, da ni razlogov za zavrženje oziroma zavrnitev. Stranke so se na mejni obravnavi v zapisniku z dne 18. 7. 2012 strinjale s potekom predlagane meje in ga podpisale. Podatki o mejah omogočajo njeno evidentiranje.

2. Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil ter se skliceval na zapisnik mejne obravnave, ki ga je tožnik brez pripomb podpisal. Meni, da v pritožbenem postopku ne more in ne sme presojati razlogov za podano soglasje in podpis zapisnika, glede na tretji odstavek 36. člena ZEN, ki določa, da se napake volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje uveljavlja v pravdnem postopku.

3. Tožnik s tožbo predlaga, da se prvostopno odločbo izreče za nično, ker je bil na zapisniku kot lastnik označen A.A., letnik 2011, kasneje po opravljeni mejni obravnavi pa je bil ta zapis spremenjen. Pri predlagatelju postopka A.A. je bil spremenjen naslov bivanja in letnica rojstva, pri imenu … pa je bila dodana črka I, v rubriki zastopniki pa je bil ročno dodan zapis: sklep o dedovanju. Ker je bil zapisnik predrugačen, bi lahko nastalo kaznivo dejanje ponareditev listine, ki je kaznivo po 251/1 členu Kazenskega zakonika (KZ-1). Meni, da v 2. točki prvega odstavka 279. člena ZUP zakon ne zahteva kazenskega postopka, kaj šele pravnomočne obsodilne sodbe kazenskega sodišča. Bistveno je, da so izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja. Podrejeno pa predlaga odpravo izpodbijane odločbe zaradi kršitve določb postopka in nepravilne uporabe materialnega prava, določbe 31. člena ZEN, saj se postopek na mejni obravnavi ni izvajal v skladu s temi določbami. Namreč kolikor bi bil s strani geodeta opozorjen oziroma poučen, da bo meja potekala na njegovi parceli, zapisnika gotovo ne bi podpisal. Sam je geodeta na mejni obravnavi večkrat pozval, da naj mu obrazloži katastrske meje, vendar ga je ta zavrnil, da to lahko stori le v pisarni. Bistvenega pomena je, da se mejna obravnava izvede pravilno in v skladu z ZEN. Kolikor pride do napake v tem delu postopka, to pomeni nepravilen elaborat in posledično odločbo. Zaradi nespoštovanja pravil izvedbe mejne obravnave je prikrajšan, saj nova meja poteka približno 1,60 m globlje po njegovi nepremičnini, v naravi pa lahko pri ozki nepremičnini to predstavlja veliko težavo. Zapisnik je bil s strani tožnika podpisan, ker je ta ostal neveden glede poteka meje v naravi, ravno to pa je bila posledica nepravilne izvedbe mejne obravnave. Zahtevi je treba priložiti ustrezen elaborat, katerega vsebino jasno predpisujeta ZEN in Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (Pravilnik). Mejna obravnava ni bila izvedena v skladu s predpisi, kar pomeni, da je podana tudi bistvena kršitev določb postopka, ter je posledično upravni organ pri izdaji odločbe ravnal v nasprotju s pravili postopka. Predlaga izrek prvostopne odločbe za nično oziroma podrejeno odpravo izpodbijane odločbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

4. Stranke z interesom v tem postopku na tožbo niso odgovorile.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

6. Tožba je utemeljena.

7. Sodišče ne sledi tožniku, da je izpodbijana prvostopna odločba nična iz razloga po 2. točki prvega odstavka 279. člena ZUP. Tožnik zatrjuje ponareditev zapisnika o mejni obravnavi, kar bi lahko pomenilo kaznivo dejanje ponareditve listine po prvem odstavku 251. člena KZ-1. Sodišče se v razloge tožnika, s katerimi ta dokazuje, da obstaja dejanski stan za ugotovitev kaznivega dejanja ponarejene listine, ne spušča. Določba 2. točke prvega odstavka 279. člena ZUP – ničnostni razlog, ki ga zatrjuje tožnik, se glasi, da se za nično izreče odločba, ki bi s svojo izvršitvijo lahko povzročila kakšno dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakonu. Takih relevantnih dejstev pa tožnik ne zatrjuje. V primeru uveljavljanega ničnostnega razloga ne gre za vprašanje obstoja kaznivega dejanja, ki bi se moralo reševati kot predhodno vprašanje, temveč za presojo, ali bi z izvršitvijo odločbe, če bi do nje prišlo, lahko nastala situacija, ki bi pomenila povzročitev kaznivega dejanja. Glede na navedeno, kot že rečeno, ker tožnik ne uveljavlja relevantnega dejanskega stanja, ki bi kazalo na podanost uveljavljanega ničnostnega razloga, sodišče predlogu za izrek odločbe za nično ni sledilo.

8. Sledi pa sodišče podrejeno postavljenemu zahtevku. Tožnik ugovarja poteku urejene meje med njegovo parcelo 1320 in parcelo predlagatelja postopka urejanja meje 669/2, zaradi neustreznega elaborata. Zapisnik o mejni obravnavi, ki je del elaborata, po mnenju tožnika ne izkazuje, da je geodet spoštoval prvi oziroma drugi odstavek 31. člena ZEN. Člen 29 ZEN določa, da je treba zahtevi za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje priložiti elaborat ureditve meje, ki vsebuje predlog meje in zapisnik mejne obravnave. Predlagana meja se ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov. Sestavina elaborata je tudi zapisnik mejne obravnave (8. člen Pravilnika), zato je dolžnost upravnega organa v okviru presoje elaborata tudi presoja zapisnika mejne obravnave, ki izkazuje potek mejnega postopka. Iz prvega odstavka 31. člena ZEN izhaja, da na mejni obravnavi lastniki sosednjih parcel za svoja zemljišča geodetu pokažejo oziroma natančno opišejo potek meje v naravi. Iz drugega odstavka pa, da če lastniki parcel tako zahtevajo, jim mora geodet pokazati potek meje po podatkih zemljiškega katastra in jih opozoriti na stopnjo natančnosti katastrskih podatkov. To lahko zahtevajo tudi, preden sami pokažejo mejo. Tretji odstavek pa določa, da če se pokazana meja razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra, mora geodet lastnike parcel iz prvega odstavka tega člena na to opozoriti in jim pojasniti, da v zemljiški kataster ni mogoče kot urejene evidentirati meje, ki se razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra. Pri tem jim mora pokazati potek meje po podatkih zemljiškega katastra in jih opozoriti na stopnjo zanesljivosti in natančnosti katastrskih podatkov ter v primeru, ko se lastniki ne sporazumejo o meji, postopati v skladu s petim odstavkom tega člena. Bistvena je, kot izhaja iz navedenih določb, katastrska meja, kot izhaja iz podatkov zemljiškega katastra.

9. Kot zatrjuje tožnik, mejna obravnava, na kateri temelji izpodbijana odločba oziroma elaborat, ni potekala v skladu z navedenimi določbami, kar je v posledici pripeljalo do njegovega prikrajšanja, glede na katastrsko mejo za 1,6 m, v njegovo škodo. Da temu ni tako, ne izhaja iz zapisnika o mejni obravnavi, ki ga je tožnik sicer res, kot izhaja iz obeh upravnih odločb, podpisal. V postopku urejanja meje se mora upoštevati za določitev predlagane meje zadnje vpisane podatke in podatke iz zbirke listin iz evidence, ki jo vodi geodetski organ. Na podlagi podatkov zemljiškega katastra geodetsko podjetje na mejni obravnavi lastnikom parcel pokaže predlagano mejo. Predlagana meja se ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov (drugi odstavek 29. člena ZEN). Iz elaborata, ki je bil podlaga za izdajo izpodbijane odločbe oziroma zapisnika mejne obravnave, pa ni razvidno, na podlagi katerih podatkov zemljiškega katastra, je bila predlagana meja, s katero naj bi se tožnik strinjal, niti ne izhaja, ali je tožnik pokazal svojo mejo oziroma geodet katastrsko. Iz 3. člena Pravilnika izhaja, da za določitev predlagane meje po podatkih zemljiškega katastra in za ugotovitev, ali se pokazana meja razlikuje od podatkov zemljiškega katastra, geodet uporabi zadnje vpisane podatke zemljiškega katastra in podatke iz zbirke listin. V obravnavanem primeru navedeno iz zapisnika o mejni obravnavi in skic, ki so sestavni del zapisnika in elaborata, ni razvidno. Razviden in naveden je le potek predlagane meje ter da je le ta v koridorju dovoljenih odstopanj. Ni torej razvidno, ali je geodet pokazal potek meje po podatkih zemljiškega katastra, kot to zahteva 31. člen ZEN.

10. Geodetska uprava je dolžna pred izdajo odločbe elaborat preizkusiti. Po določbi 8. točke četrtega odstavka 35. člena ZEN mora geodetska uprava zavrniti zahtevo za evidentiranje urejene meje, če niso izpolnjeni drugi predpisani pogoji za izdajo odločbe o evidentiranju urejene meje. V obravnavanem primeru organ ni preizkusil pravilnosti poteka mejne obravnave, kot je izhajal iz zapisnika o mejni obravnavi. Ker prvostopni organ ni ustrezno preveril elaborata (pravilnosti njegove sestave in vsebine), ni mogel svoje odločitve opreti zgolj na podpis zapisnika kot soglasje o strinjanju s potekom meje in določbo 36. člena ZEN (ki določa, da napake volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje ni mogoče uveljavljati v pritožbi ali v upravnem sporu, lahko pa v pravdnem postopku), saj zapisnik o mejni obravnavi, ker ne vsebuje navedbe poteka obravnave, tako da se zastavlja vprašanje pravilnosti in njene izvedbe, ne omogoča presoje elementov, na podlagi katerih je tožnik svojo voljo (soglasje) oblikoval. V ponovnem postopku reševanja zadeve bo moral organ ponovno preveriti elaborat v smislu, kot opozarja sodišče. 11. Ker je bilo v katastrskem postopku napačno uporabljeno materialno in procesno pravo, je odločba prvostopnega organa nezakonita. Sodišče jo je zato na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo vrnilo organu v ponoven postopek.

12. Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel mu je sodišče odmerilo stroške postopka v priglašeni višini.