Jedro

Zakoniti razlog po 10. točki 394. člena v zvezi z 2. odstavkom 395. člena ZPP predstavljajo vsa dejstva, ki jih mora stranka navesti o novih dejstvih in novih dokazih v smislu 10. točke 394. člena ZPP kot tudi dejstva, o tem zakaj okoliščin iz 10. točke brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Če tega ne stori, je njen predlog nepopoln po 398. členu v zvezi z 2. odstavkom 397. člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je predlog tožene stranke (predlagatelja) za obnovo postopka zavrglo. Navedlo je, da je predlagatelj vložil nepopolen predlog, saj ni navedlo okoliščin, iz katerih bi izhajalo, zakaj navedb in dokazov, ki jih sedaj uveljavlja v predlogu za obnovo brez svoje krivde ni mogel pridobiti oziroma zanje izvedeti že med postopkom, ki je tekel do pravnomočnosti postopka v gospodarskem sporu.

Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil predlagatelj zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 363. členu ZPP v zvezi s 1. točko 1. odstavka 338. člena v zvezi s 339. členom ter zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja po 363. členu v zvezi s 338. in 340. členu ZPP. Predlagal je, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu predlagatelja za obnovo postopka ugodi, podrejeno pa, da sklep razveljavi in o predlogu za obnovo postopka ponovno odloči sodišče prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Predlagatelj je zahteval obnovo postopka na podlagi 10. točke 394. člena ZPP. Po 2. odstavku 395. člena ZPP pa se sme dovoliti obnova postopka med drugim tudi zaradi okoliščin iz 10. točke 394. člena ZPP, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo.

Zakoniti razlog po 10. točki 394. člena v zvezi z 2. odstavkom 395. člena ZPP zato predstavljajo vsa dejstva, ki jih mora stranka navesti o novih dejstvih in novih dokazih v smislu 10. točke 394. člena ZPP kot tudi dejstva, o tem zakaj okoliščin iz 10. točke brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Če tega ne stori, je njen predlog nepopoln po 398. členu v zvezi z 2. odstavkom 397. člena ZPP.

Predlagatelj je v predlogu za obnovo postopka le pojasnil opis dogodkov, kako mu je Agencija za plačilni promet poslala obvestilo o tem, da je bil del v pravnomočni sodbi prisojenega zneska, v višini 77.200,00 SIT že plačan preko Agencije za plačilni promet tožeči stranki, dne 18.9.1999 oziroma pravilno dne 18.9.1995. Dejstev, zakaj predlagatelj ni mogel brez svoje krivde tega obvestila Agencije Republike Slovenije za plačilni promet pridobiti v času postopka do pravnomočnosti te zadeve, predlagatelj v predlogu za obnovo postopka ni navedel. Zato je sodišče prve stopnje povsem pravilno odločilo, ko je na podlagi 398. člena v zvezi z 2. odstavkom 397. člena ZPP predlog za obnovo postopka predlagatelja kot nepopolen zavrglo.

V zvezi z ostalimi pritožbenimi navedbami pa sodišče druge stopnje obrazlaga naslednje: Trditve o tem, da tožena stranka ves čas postopka do pravnomočnosti ni prejela nobenega vabila na glavno obravnavo, bi lahko predstavljale edino nove navedbe v zvezi z zakonskim dejanskim stanom iz 2. točke 394. člena ZPP, česar pa predlagatelj v predlogu za obnovo postopka ni predlagal. Sodišče druge stopnje se zato ni ukvarjalo s temi pritožbenimi navedbami, saj se na predlog za obnovo postopka in s tem v zvezi na izpodbijani sklep sploh ne nanašajo.

Enako velja tudi za pritožbeno trditev, da gre za zadevo, v kateri je sodišče že pravnomočno odločalo in bi moralo na to dejstvo paziti po uradni dolžnosti. S tem je predlagatelj v pritožbi navajal dejstva, ki bi lahko ustrezala zakonskemu dejanskemu stanu iz 8. točke 394. člena ZPP. Ob tem zatrjevanem dejstvu sodišče druge stopnje (čeprav za zadevo ni bistveno, vendar glede na pritožbene navedbe) pripominja, da je prejšnja pooblaščenka tožene stranke (takrat še dolžnika) dne 18.10.1995 obvestila sodišče, da tega dne sklep izvršbi še ni realiziran in naj sodišče prve stopnje obravnava njen ugovor ter o njem odloči. Po sedaj pridobljenih podatkih tožene stranke pa naj bi bil sklep o izvršbi realiziran dne 18.9.1995. Izvršilno sodišče je dne 20.10.1995 obvestilo Agencijo Republike Slovenije za plačilni promet, naj ne ravna v skladu s tedaj še pravnomočnim sklepom o izvršbi, ker naj slednjega zadrži v smislu 4. odstavka 66. člena ZIP. Sodišče prve stopnje tako ni razpolagalo, glede na predložene listine v spisu s podatkom, da bi bil pravnomočen sklep o izvršbi, ki pa je bil kasneje na podlagi ugodenega predloga dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje razveljavljen (sklep 5 Ig 2361/93-29 z dne 9.11.1995), delno realiziran. O delu zahtevka, kot sedaj navaja predlagatelj v pritožbi, torej s sodno odločbo ni bilo pravnomočno odločeno.

Iz vseh navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbo predlagatelja zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.