Jedro

Ker tožnik sam ni vložil prijave v zavarovanje, čeprav bi to glede na kogentno naravo določb ZPIZ-2 bil dolžan storiti, je toženec utemeljeno uvedel postopek po uradni dolžnosti in ugotovil lastnost zavarovanca na podlagi 1. odst. 16. člena ZPIZ-2 za sporno obdobje.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 3. 7. 2017 in 24. 4. 2017. Presodilo je, da sta izpodbijana upravna akta, po katerih ima tožnik lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova družbeništva in poslovodenja gospodarske družbe od 1. 4. 2016 do 24. 4. 2017, pravilna in zakonita.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik smiselno zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotno uporabljenega materialnega prava.

Vztraja pri navedbah, podanih že v tožbi, da ga na AJPES-u ob ustanavljanju podjetja ni nihče poučil, da se mora kot študent prijaviti v zavarovanje. Ker je dolžan plačevati usluge, od AJPES-a pričakuje določene informacije in ne samo pobiranje denarja. Pred leti, ko je imel podjetje oče, zavarovanje ni bilo potrebno. Na FURS-u naj bi mu bilo pojasnjeno, da je bilo v času, ko je ustanovil podjetje, do vključno 1. 4. 2016, zavarovanje zamrznjeno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana zavrnilna sodba izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu.

V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Zavrnilna sodba je utemeljena z bistveno pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, zato je na pritožnikovo izvajanje potrebno poudariti zgolj naslednje.

5. Tako kot tožena stranka v predsodnem upravnem postopku tudi sodišče prve stopnje na podlagi podatkov iz poslovnega registra prepričljivo ugotavlja, da je tožnik 19. 11. 2015 ustanovil družbo A. d. o. o., B., v kateri je bil družbenik in poslovodna oseba do prenehanja pooblastila za zastopanje dne 24. 4. 2017. Nadalje ni sporno, da se tožnik ob registraciji gospodarske družbe, niti kasneje sam ni prijavil v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Predhodno navedena dejstva pa so edino odločilna in bistvena za zakonitost izpodbijanih upravnih aktov o lastnosti zavarovanca od 1. 4. 2016 do 24. 4. 2017 za polni zavarovalni čas 40 ur na teden.

6. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim tožena stranka, je podana v 81. členu Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja2 (ZMEPIZ-1) in Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju3 (ZPIZ-2) vključno z novelo tega zakona4 (ZPIZ-2B). Že po splošni določbi 6. člena ZPIZ-2 je zavarovanje obvezno za vse fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu ali mednarodni pogodbi. Zavarovalno razmerje nastane po samem zakonu, z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (2. odst. 6. člena). Po 16. členu ZPIZ-2 so tako med drugim obvezno zavarovane osebe, ki so družbeniki oz. delničarji gospodarskih družb, ustanovljenih v Republiki Sloveniji ter hkrati poslovne osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi. Glede na 3. odst. 22. člena ZPIZ-2 obvezno zavarovanje oseb iz 16. člena ZPIZ-2 traja od dneva vpisa v poslovni register kot družbenik in poslovodna oseba, do dneva izbrisa iz registra.

Novela ZPIZ-2B, ki je začela veljati in se uporabljati 1. 1. 2016, v prehodni in končni določbi 37. člena med drugim izrecno določa, da za osebe, ki po 16. členu ZPIZ-2 niso vključene v obvezno zavarovanje in tega ne storijo same do 31. marca 2016, zavod od 1. 4. 2016 dalje ne glede na 81. člen ZMEPIZ-1 ugotovi lastnost zavarovanca po uradni dolžnosti. Ker tožnik sam ni vložil prijave v zavarovanje, čeprav bi to glede na kogentno naravo določb ZPIZ-2 bil dolžan storiti, je toženec utemeljeno uvedel postopek po uradni dolžnosti in ugotovil lastnost zavarovanca na podlagi 1. odst. 16. člena ZPIZ-2 za obdobje od 1. 4. 2016 do 24. 4. 2017. 7. Pravno povsem irelevantno je pritožnikovo vztrajanje, da ga ob ustanovitvi podjetja AJPES ni poučil, da se mora prijaviti v zavarovanje. Že sodišče prve stopnje pravilno pojasnjuje, da se v okoliščinah konkretnega primera ni mogoče uspešno sklicevati na nepoznavanje prava, saj zavarovalno razmerje, kot predhodno že izpostavljeno, nastane ex lege z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. V okoliščinah konkretnega primer torej z vpisom gospodarske družbe in poslovodenja v poslovni register. Tožnik bi imel lastnost zavarovanca že od 19. 11. 2015 dalje, če bi postopal po zakonu in vložil ustrezno prijavo v zavarovanje. Ker tega tedaj ni storil, je tožena stranka v skladu s 37. členom ZPIZ-2B lastnost zavarovanca po uradni dolžnosti zakonito ugotovila od 1. 4. 2016 dalje.

8. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 111/2013 in 97/2014. 3 Ur. l. RS, št. 96/2012. 4 Ur. l. RS, št. 102/2015