Jedro

Po oceni pritožbenega sodišča je treba plačilo takse na napačni prehodni račun sodnih taks (pravočasno plačilo, opravljeno na prehodni podračun nepristojnega sodišča) opredeliti kot očitno pomoto (ki se lahko pripeti tudi pravno kvalificiranemu vložniku).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih izvršilnih stroškov.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje štelo, da je ugovor zoper sklep o izvršbi umaknjen. V obrazložitvi je navedlo, da je dolžniku s sklepom naložilo, da dopolni ugovor tako, da plača takso za ugovor zoper sklep o izvršbi, vendar pa dolžnik ugovora ni dopolnil, kot mu je bilo naloženo. Zato je sodišče prve stopnje štelo, da ga je umaknil (tretji odstavek 61.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

Zoper ta sklep se je pritožil dolžnik po svojem pooblaščencu in predlagal njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da je hkrati z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi plačal tudi dolžno sodno takso za ugovor v skladu z navodili na sklepu o izvršbi, in sicer v znesku 20,00 EUR z navedbo sklicne številke.

Pritožba dolžnika je utemeljena.

Drugi odstavek 61.a člena ZIZ določa, da sodišče v primeru, če sodna taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ob nastanku taksne obveznosti ni plačana ali ni plačana z navedbo sklicne številke, ravna s takšnim ugovorom kot z nepopolno vlogo in pošlje zavezancu zahtevo, da v osmih dneh od njenega prejema plača sodno takso. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v času dolžnikovega zatrjevanega plačila sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi (11.6.2008) in poziva sodišče prve stopnje k dopolnitvi tega ugovora (2.7.2008) veljal še Zakon o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 30/1978 s spremembami, v nadaljevanju ZST) in ne še Zakon o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/2008, v nadaljevanju ZST-1). ZST je v tretjem odstavku 6. člena določal, da se sodna taksa v gotovini vplača na prehodni račun sodnih taks. Pritožbeno sodišče nadalje pripominja, da v konkretnem primeru dolžnikov neodziv na poziv sodišča prve stopnje iz sklepa z dne 2.7.2008, naj svoj ugovor dopolni, nima nujno za posledico domneve umika ugovora zoper sklep o izvršbi (tretji odstavek 61.a člena ZIZ). Dolžnik je namreč v obravnavani zadevi v pritožbi zatrjeval ter s fotokopijo plačilnega naloga BN02 z dne 11.6.2008 in potrdilom o oddaji pošiljke istega datuma dokazal, da je 11.6.2008 – torej še pred izdajo sklepa z dne 2.7.2008, s katerim mu je sodišče prve stopnje naložilo, da mora svoj ugovor dopolniti – plačal sodno takso za ugovor v skladu z navodili sodišča v sklepu o izvršbi, vendar na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani, o čemer je še istega dne sodišču prve stopnje (Okrajnemu sodišču v Ljubljani – izvršilnemu oddelku) v tej zvezi poslal dokazilo. Po oceni pritožbenega sodišča je treba plačilo takse na napačni prehodni račun sodnih taks (pravočasno plačilo, opravljeno na prehodni podračun nepristojnega sodišča) opredeliti kot očitno pomoto (ki se lahko pripeti tudi pravno kvalificiranemu vložniku). Ob tem velja dodati, da je mogoče opisano pomanjkljivost odpraviti na enostaven način, in sicer s prenakazilom plačanega zneska iz enega na drug prehodni račun. Pri tem je treba še posebej poudariti, da je namen sodnih taks kot ene izmed obveznih dajatev, s katerimi država pridobiva sredstva za uresničevanje svojih funkcij, prav v tem, da stranke delno krijejo stroške, ki nastanejo z delom sodišča, kar z drugimi besedami pomeni, da so sodne takse predpisane predvsem zaradi fiskalnih razlogov in za zagotavljanje procesne discipline.

Glede na povedano, pritožbeno sodišče zaključuje, pri čemer se v tej zvezi sklicuje na materialnopravna izhodišča, ki jih je v predmetni zadevi izpostavilo Vrhovno sodišče v okviru presoje zahteve za varstvo zakonitosti (sklepu II Ips 84/2009 z dne 13.5.2010), da je dolžnik dolžno sodno takso za ugovor pravočasno in v celoti plačal. Plačilo na napačen prehodni račun nepristojnega sodišča, glede na omenjene konkretne okoliščine primera, je treba zato šteti za očitno pomoto. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika ugodilo, razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter vrnilo zadevo temu sodišču, da vsebinsko odloči o dolžnikovemu ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.