Jedro

Glede na določbe ZUP, na katere se pravilno sklicuje sodišče prve stopnje, je organ, pristojen za upravno izvršbo, pravilno izdal sklep o dovolitvi izvršbe in z njim določil tudi način izvršbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 32/2003-9 z dne 3.5.2004.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 2.12.2002, s katero je bila zavrnjena njena pritožba zoper sklep o dovolitvi izvršbe Upravne enote L. z dne 26.9.2001. Z njim je navedeni prvostopni upravni organ odločil, da se dovoli izvršba poravnave Centra za socialno delo L. z dne 9.10.2000, ki je postala izvršljiva dne 9.10.2000. Tožnica je kot zavezanka dolžna na podlagi navedene poravnave pripraviti mladoletno hči K.P. in omogočiti stike z očetom M.P. in sicer na način, določen v poravnavi. Če tožnica kot zavezanka ne bo pričela s prvim terminom za stike, ki zapade po vročitvi tega sklepa izvrševati svoje obveznosti, določene z izvršljivo poravnavo in redno nadaljevala v vseh zaporednih koledarskih rokih, v dneh in urah, tako da pripravi hči K. in omogoči stike z očetom, ali če bo v bodoče s kakršnimkoli dejanjem ravnala v nasprotju s svojo obveznostjo, bo kot prisilno sredstvo uporabljena in takoj izterjana denarna kazen v znesku 15.000 SIT. Tožena stranka v obrazložitvi odločbe navaja, da ker stiki z otrokom niso potekali v skladu z izvršilnim naslovom, izvršljivo poravnavo z dne z dne 9.10.2000, je upravičenec dne 20.7.2001 vložil predlog za izvršbo, ki se nanaša na nerealiziran stik in naj bi potekal 13., 14. in 15.7.2001. Prvostopni organ je postopal v skladu z 286., 290. in 292. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02, v nadaljevanju: ZUP), ki se nanaša na upravno izvršbo. Sklicuje se na 106. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89 - preč. bes. in Uradni list RS, št. 64/01, v nadaljevanju: ZZZDR). Stike je treba izvajati v skladu z izrekom izvršilnega naslova. Zavezanca praviloma opraviči le izredno, zunanje, objektivno, neodvrnljivo dejstvo ali okoliščina, kot je otrokova bolezen, višja sila in podobno, če stik ni bil realiziran v obsegu in na način predviden z izvršljivo odločbo (poravnavo).

Zavrača tožničin pritožbeni ugovor, da stikov ni realizirala zato, ker se je zdravstveno stanje mladoletne K. tedaj bistveno poslabšalo. Tožnica v postopku ni predložila dokazov, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti, kakšno je bilo zdravstveno stanje mladoletne K. na sporni datum, čeprav jo je upravni organ k temu dvakrat pozval. Sodišče prve stopnje je tožničino tožbo kot neutemeljeno zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen, da je odločba pravilna in temelji na zakonu. Navaja, da ZUP določa vsebino sklepa o dovolitvi izvršbe (1. odstavek 290. člena ZUP), kakor tudi način izvršbe za nedenarne obveznosti (296. in naslednji členi ZUP). Po določbah ZUP ugotavljanje vzrokov, zakaj pravnomočna in izvršljiva odločba ni bila izvršena in kdo je odgovoren za njeno izvršitev, ni predmet izpodbijanega sklepa. Zato tožbeni ugovor nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in razlogov zakaj ni prišlo do dogovorjenega stika v spornem obdobju, ni utemeljen in na odločitev sodišča v tej zadevi ne more vplivati.

Tožnica vlaga zoper izpodbijano sodbo pritožbo iz vseh v ZUS navedenih pritožbenih razlogov. Navaja, da je storila vse, da bi bili stiki, določeni v poravnavi, tudi realizirani. Poudarja, da v kritičnem obdobju, to je od 13. do 15.7.2001 očetu mladoletne K. ni mogla izročiti, ker je bila hči v zelo slabem zdravstvenem stanju. Po ZZZDR je omogočanje stikov z obema roditeljema predvsem v otrokovo korist, otrokova korist pa mora biti tudi vodilo obema roditeljema pri dogovarjanju in izvajanju dogovorov glede stikov z otrokom.

Otroku s slabim zdravstvenim stanjem menjava okolja ne koristi, ampak mu kvečjemu škoduje, zato izročitev mladoletne K. njenemu očetu v kritičnem obdobju ne bi bila v skladu z zgoraj citiranim postulatom ZZZDR. Zdravstveno stanje mld. K. je tako šteti kot izredno, zunanjo, objektivno in neodvrnljivo okoliščino, zaradi katere zaradi koristi mld. K. le-te ni mogla niti smela izročiti njemu očetu. Zato tudi ni mogoče sklepati, da mati svoje obveznosti iz poravnave ni izpolnila. Upravni organ bi moral v skladu načelom materialne resnice dejstva, ki so bistvena za zakonito in pravilno odločitev ugotoviti sam. ZUP pooblašča uradno osebo, ki vodi postopek, da sama ugotavlja dejansko stanje in izvaja dokaze o vseh dejstvih, pomembnih za izdajo odločbe, tudi če jih stranke niso navedle, oziroma niso predložile. Ves čas se je sklicevala na zdravstveno dokumentacijo mladoletne K., vsebino le-te pa bi lahko oziroma bi jo mogel pridobiti sam upravni organ, v skladu z načelom materialne resnice. Drugostopnemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Stranka z interesom, oče mladoletne K., M.P. v odgovoru na pritožbo navaja, da sklenjena poravnava tožnico zavezuje, da mu kot očetu omogoča izvrševanje pravice do stikov. Zdravstveno stanje mld. K. tožnici služi za onemogočanje stikov z njim. Predlaga zavrnitev pritožbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V zadevi gre za izvrševanje poravnave z dne 9.10.2000, sklenjene pri Centru za socialno delo L. med tožnico in stranko z interesom, M.P. Z navedeno poravnavo, ki je postala izvršljiva, so bili dogovorjeni osebni stiki med mld. K.P. in njenim očetom M.P. Iz izpodbijane sodbe in odločb upravnih organov obeh stopenj je razvidno, da se izvršba nanaša na nerealiziran stik očeta z otrokom, ki naj bi potekal 13., 14. in 15.7.2001. Glede na določbe ZUP, na katere se pravilno sklicuje sodišče prve stopnje, je organ pristojen za upravno izvršbo pravilno izdal sklep o dovolitvi izvršbe in z njim določil tudi način izvršbe.

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožničine ugovore glede nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in razlogov, zakaj ni prišlo do dogovorjenega stika v spornem obdobju. Tožnica bi lahko uspešno izpodbijala sklep o dovolitvi izvršbe le, če bi v upravnem postopku izkazala, da navedeni stik ni bil realiziran zaradi bolezni mladoletne K. na dan nerealiziranega stika. Iz obrazložitve sklepa o dovolitvi izvršbe, ki ima podlago v upravnih spisih, je razvidno, da je upravni organ prve stopnje, še preden je dovolil predlagano izvršbo, tožnico dvakrat pozval, da odgovori na predlog ter predloži konkreten dokaz o hčerkini bolezni za dneve neizpolnjenega stika z očetom, vendar pa tožnica takega dokaza upravnemu organu ni predložila. Pritožbeni ugovor, da bi moral dokaze o bolezni tožničine hčerke pridobiti upravni organ sam, po uradni dolžnosti, ni utemeljen. Dokazno breme v tem primeru nosi tožnica. Če namreč posameznega stika ne more omogočiti zaradi otrokove bolezni, mora, da bi se izognila izvršbi, upravnemu organu sama predložiti konkreten dokaz o tem, da stik ni bil realiziran dejansko zaradi otrokove bolezni.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.