Jedro

Iz grafičnega prikaza lege objekta na zemljišču, ki je del PGD, ne izhaja, da bi se objekta tožeče stranke in investitorja stikala. Iz 8. točke vodilne mape PGD pa izhaja, da nameravana rekonstrukcija ne bo vplivala na porušitev ali deformacije v okolici nameravane gradnje. Gradnja ne bo povzročila škode na obstoječih objektih v neposredni okolici nameravane gradnje. Predvidena gradnja tudi ne bo vplivala na njihovo stabilnost. Sodišče pri tem dodaja, da kolikor bi investitor posegel v nepremičnino tožeče stranke, bi to pomenilo gradnjo v nasprotju z navedenim projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ prve stopnje investitorju A.A. izdal gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo manj zahtevnega objekta – enostanovanjske hiše, na zemljišču parc. št. *118 k.o. ..., pod tam navedenimi pogoji. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da so za izdajo predmetnega gradbenega dovoljenja izpolnjeni vsi pogoji, navedeni v 66. členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Iz obravnavane projektne dokumentacije št. 13-05 iz maja 2013, ki jo je izdelala oblikovalka projektov B.B. s.p., izhaja, da je rekonstrukcija obstoječega objekta skladna z 20. členom Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Ajdovščina, ki dopušča nadzidave in prenove starejših objektov. Z rekonstrukcijo se gabariti objekta ne bodo povečali, odmiki od sosednjih zemljišč ostajajo obstoječi, zato soglasje tožnice za izdajo konkretnega gradbenega dovoljenja ni potrebno. Upravni organ je z vpogledom v zemljiško knjigo tudi preveril in ugotovil, da ima investitor pravico graditi in da pri parc. št. *118 k.o. ... ni vpisana nikakršna pravica v korist parc. št. *116, ki je v lasti tožnice.

Upravni organ druge stopnje je zavrnil pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je pritožnici pojasnil, da je investitor v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik predmetnega zemljišča, v zvezi z zatrjevano služnostno pravico na predmetni nepremičnini pa je pritožnici pojasnil, da le ta iz zemljiške knjige ne izhaja in da je tudi, če bi zatrjevana služnost obstajala predvidena rekonstrukcija ne bi ovirala, saj ne bo povzročila spremembe horizontalnih in višinskih gabaritov obstoječega objekta. Ne glede na predmetni upravni postopek pa lahko investitor in pritožnica kadarkoli skleneta dogovor glede vzajemnega izkoriščanja njunih nepremičnin z namenom vzdrževanja nujnih objektov in to tudi vpišeta v zemljiško knjigo, saj izpodbijana odločba pri tem ne predstavlja nikakršne ovire.

Tožeča stranka v tožbi uveljavlja napačno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Toženi stranki očita, da se ni opredelila do njenih navedb, da bodo nameravani posegi povzročili poškodbe, razpoke in nestabilnost na njenem stanovanjskem objektu. Novo predvideni betonski plošči, tako pritlična kot tudi v prvem nadstropju, sta vgrajeni v zid stanovanjske hiše, ki je skupen z njeno hišo. Ta poseg pa lahko povzroči določene premike v trdnosti ali stabilnosti njenega stanovanjskega objekta, o čemer bi moral podati svoje mnenje izvedenec gradbene stroke oziroma statik, po tem, ko bi bil opravljen ogled na kraju samem. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo povzema potek postopka za izdajo izpodbijanega gradbenega dovoljenja, prereka tožbene navedbe tožeče stranke in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v navedenih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zaradi tega v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe in odločbe upravnega organ prve stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: V zadevi ni sporno, da se predmetna lokacija nahaja v območju urejanja Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Ajdovščina (v nadaljevanju PUP) v poselitvenem območju Žapuže, v območju namenjenem stanovanjski gradnji, kjer je v skladu z 10. in 20. členom PUP-a predvidena rekonstrukcija dovoljena.

V konkretnem primeru gre za rekonstrukcijo enostanovanjske hiše različnih višinskih gabaritov in sicer stanovanjskega dela v etažnosti P+1+M in maksimalne višine 6,99 m ter gospodarskega dela etažnosti K+M in višine v slemenu 5,49 m. Kot izhaja iz projekta gradbenih del (v nadaljevanju PGD) se horizontalni in višinski gabariti objekta, ki je predmet rekonstrukcije, ne spreminjajo. Objekt se sicer nahaja v strnjenem naselju in je od sosednjega objekta na zemljišču parc. št. *116/1 k.o. ..., ki je v solasti tožeče stranke, na najbližjem delu odmaknjen 0,33 m-napušč (odmik zidu pa je 0,64 m).

Po določbi 20. člena PUP za nadzidave in prenove starejših objektov kot tudi za nadomestno gradnjo na lokaciji prejšnjega objekta, ne veljajo določbe glede minimalnih odmikov (po določbi prvega odstavka 19. člena PUP so odmiki določeni le za novogradnje), zaradi česar v konkretnem primeru soglasje tožeče stranke ni potrebno.

Neutemeljen je ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na nepravilno ugotovljeno dejansko stanje v zvezi z naslonjenostjo predmetnega objekta na njen stanovanjski objekt. Iz grafičnega prikaza lege objekta na zemljišču, ki je del PGD, ne izhaja, da bi se objekta tožeče stranke in investitorja stikala. Iz 8. točke vodilne mape PGD pa izhaja, da nameravana rekonstrukcija ne bo vplivala na porušitev ali deformacije v okolici nameravane gradnje. Gradnja ne bo povzročila škode na obstoječih objektih v neposredni okolici nameravane gradnje. Predvidena gradnja tudi ne bo vplivala na njihovo stabilnost. Sodišče pri tem dodaja, da kolikor bi investitor posegel v nepremičnino tožeče stranke, bi to pomenilo gradnjo v nasprotju z navedenim projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja. Navedeni poseg pa bi pomenil neskladno gradnjo, ki je lahko predmet inšpekcijskega nadzora na podlagi 2. alinee prvega odstavka 145. člena ZGO-1. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z 2. alineo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.